Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Pričevanje očeta Bojana, kot ga kliče staro in mlado, je v marsičem presežno. Gre za enega najbolj markantnih primorskih in slovenskih duhovnikov, ki svojo karizmo udejanja v vsakdanjem delu z ljudmi. Njegova izpoved je po eni strani mogočna freska doživljanja primorskega človeka zadnjih 80 let, po drugi strani pa je pričevalčeva pristnost religioznost tisto, kar gledalca izjemno obogati tudi po duhovni plati

Višarje sodijo med najstarejše, najvišje ležeče in najbolj priljubljene slovenske božje poti. Ta visokogorski kraj leži v Italiji, a s pozicijo na tromeji povezuje italijanski, avstrijski in slovenski narod, in še vedno privablja mnoge naše rojake. Začetki božje poti imajo legendarno osnovo in segajo v 14. stoletje. Cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena, a so jo obnovili, celostno pa jo je likovno opremil slikar Tone Kralj. Danes vozi na vrh gondola, ki premaguje kar tisoč metrov razlike v nadmorski višini in omogoča zimski smučarski turizem, vrh pa je priljubljen tudi pri planincih.

Vsako leto ponavaljamo iste nasvete, saj motoristi hitro pozabijo, da se je na novo motoristično sezono treba pripraviti, preden sploh zapeljemo na cesto. Torej, motoristi, letos pa res odpeljemo tistih nekaj osmic, v oddaji pa ponujamo še nekaj drugih vaj, ki jih izvedemo še pred vžigom motocikla.

Na robu tivolskega parka so leta 1909 odprli Hotel Tivoli. Prijelo se ga je ime gostišča, ki je prej stalo na tem mestu: Švicarija.

Umetniki so ga hitro sprejeli za svojega; nekaj mesecev je v njem bival tudi Ivan Cankar in v Kmečki sobi se je srečevala slovenska boema.
Četrt stoletja pozneje hotelu ni več šlo dobro in mestna občina je vanj naselila ruske izseljence. Hotelske sobe so spremenili v socialna stanovanja in stavbi so rekli tudi ščurkov grad. Visoki prostori pritličja so bili zanimivi za kiparje in med prvimi si je tu našel prostore Ivan Zajec, za njim Zdenko Kalin in Karel Putrih. Ko so bili prostori še temačni in je bila stavba skrita nekje na koncu Tivolija, so tu ustvarjali Jakov Brdar, Dragica Čadež, Drago in Dušan Tršar, Lujo Vodopivec, Sergej Kapus … Švicarijo upravičeno imenujemo zibelka slovenskega kiparstva.
Dobro stoletje po nastanku je stavba po temeljiti in vzorni prenovi spremenjena v Ustvarjalni center Švicarija. Arhitektka Maruša Zorec je želela oživiti patino in dušo stavbe. Restavratorji so poskušali ohraniti in pokazati stropne poslikave, les v kavarniški dvorani je ostal skoraj nedotaknjen. V Švicariji je nekaj časa ustvarjal tudi Stojan Batič, zato so v enega izmed prostorov preselili njegov atelje – z vsemi slikami, knjigami, fotografijami v predalu … in starim radiem, ki še vedno igra.
Tu so umetniški ateljeji, vse leto se vrstijo kulturni dogodki, dvorana v pritličju pa je spet namenjena gostinstvu. Po prenovi so v Ustvarjalnem centru Švicarija ateljeje zasedli Silvester Plotajs Sicoe, Zora Stančič, Damijan Kracina, Miha Štrukelj, Silvan Omerzu, Tanja Pak in drugi sodobni umetniki. Tivoli in Švicarija sta navdih za njihova dela.
V filmu se dokumentarni posnetki iz minulih desetletij prepletajo s pričevanji nekdanjih stanovalcev, potomcev izseljencev, predvsem pa umetnikov. Vstopamo v ateljeje slikarjev in kiparjev, ki danes gostujejo v Švicariji. Stavba pripoveduje svojo zgodbo. Scenarist in režiser filma je Amir Muratović

*****

Tako kot lani tudi letos svetovno prvenstvo v hokeju na ledu znova skupaj gostita Finska in Latvija. Po šestih letih se med elito znova vrača slovenska reprezentanca. Igrala bo v skupini B v latvijski prestolnici Riga. Poleg slovenske so v tej skupini še reprezentance Kanade, Slovaške, Češke, Norveške, Kazahstana, Švice in gostiteljice Latvije. V skupini A pa mesto Tampere poleg domače izbrane vrste, ki brani naslov iz lanske sezone, gosti še reprezentance ZDA, Švedske, Nemčije, Danske, Francije, Avstrije in Madžarske. Nove svetovne prvake bomo dobili po finalni tekmi 28. maja.

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem.

Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

glasba in besedilo Andrej Šifrer

Je res vse manj dobrih gostiln, v časih, ko je Slovenija posejana z Michelinovimi zvezdicami? Pa vseeno skoraj pol stoletja po Šifrerjevem hitu marsikdo prikimava: ja, vse manj je dobrih gostiln.
Gre v tem primeru zgolj za nostalgično pivsko pesem? Ali pa gre za pesem, ki skuša v začetku osemdesetih let, ko je nastala, z “gostilnami” povedati nekaj drugega? Pripoveduje o za zmeraj izgubljenem svetu, svetu, kjer ni barov in bistrojev in restavracij, temveč navadne, preproste gostilne, kjer tudi čas teče drugače ... Tako pesem priča o prebujanju želje po pristni izkušnji podeželja in idealizira preprosto vaško bukoliko.

Tako kot lani tudi letos svetovno prvenstvo v hokeju na ledu znova skupaj gostita Finska in Latvija. Po šestih letih se med elito znova vrača slovenska reprezentanca. Igrala bo v skupini B v latvijski prestolnici Riga. Poleg slovenske so v tej skupini še reprezentance Kanade, Slovaške, Češke, Norveške, Kazahstana, Švice in gostiteljice Latvije. V skupini A pa mesto Tampere poleg domače izbrane vrste, ki brani naslov iz lanske sezone, gosti še reprezentance ZDA, Švedske, Nemčije, Danske, Francije, Avstrije in Madžarske. Nove svetovne prvake bomo dobili po finalni tekmi 28. maja.

Smučanje je v več zgodovinskih obdobjih, odločilnih za nacionalno emancipacijo, odigralo pomembno vlogo pri vzpostavitvi slovenske identitete. Slovenci se zato pogosto označujemo kot smučarski narod. Vzrok torej niso le sodobni tekmovalni uspehi, ampak dejstvo, da se je smučanje s slovensko kulturo tesno prepletlo že davno prej.
Dokumentarni film ob obletnici Smučarske zveze Slovenije izpostavi ključne lokacije, mejnike in protagoniste, ki so poskrbeli za razmah smučarske tradicije v stoletju smučanja na Slovenskem.
Scenarij in režija: Toni Cahunek

Razkošen in nenavaden film v zasnovi malce spominja na klasiko Trumanov svet … če bi se Truman že od začetka zavedal, da živi v fikciji.

Victor, nekdaj sloviti karikaturist, zdaj pa precej nesrečen moški na robu šestdesetih, je poročen z Marianne. Njun zakon je na veliki preizkušnji, zato se Victor odseli od doma. Njegov sin ga napoti k Antoinu, karizmatičnemu lastniku podjetja, ki ljudem omogoča izvedbo različice "potovanja skozi čas". Tako obišče prizorišče, v katerem podjetje svojim strankam ponuja priložnost, da se vrnejo v dobo po njihovi izbiri. Victor se odločil podoživeti najbolj nepozaben teden svojega življenja – tisti, ko je pred 40 leti spoznal svojo veliko ljubezen.

Originalni naslov: LA BELLE EPOQUE
Leto produkcije: 2019
Država: Francija, Belgija
Žanr: komična drama
Režija: Nicolas Bedos
Scenarij: Nicolas Bedos
Igrajo: Daniel Auteuil, Denis Podalydes, Doria Tillier, Fanny Ardant, Guillaume Canet

Filmski prvenec režiserke Tijane Zinajić in scenaristke Ize Strehar – Prasica, slabšalni izraz za žensko - je na Festivalu slovenskega filma pobral sedem vesen, tudi glavno nagrado žirije za najboljši celovečerni film in nagrado občinstva. Na festivalu LIFFE je Prasica v hipu razprodala vse ljubljanske projekcije.
Najbolj vroč slovenski film v zadnjem času je kinematografsko premiero doživel v petek, 18. 3. 2022, v CUK Kino Šiška.
Po projekciji filma so oder zavzeli glasbeniki, ki so prispevali glasbo za film. Med njimi najdemo najbolj markantno slovensko indie rock zasedbo Koala Voice, (t)rap prvake Matter , novega trubadurja z žametnim glasom in ostrim jezikom Popotnika, legendarno hardcore zasedbo Pizda Materna, svež ljubljanski rap dvojec PTČ, mednarodno uspešnega producenta in didžeja Ichisana , nežno zasanjan synth-pop kvartet Futurski, mojstra jazz trobente Tomaža Gajšta z vrhunsko zasedbo ter posebnega gosta, večnega Ota Pestnerja. Ker je nekaj nastopajočih pred koncertom zbolelo za koronavirusom, sta kot dosledni zamenjavi nastopila tudi vzhajajoča zvezda sodobnega hip hopa Sahareya ter legendarni predstavnik stare šole slovenske rap scene Klemen Klemen.
Koncert je posnela ekipa TV Slovenija pod režijsko taktirko Urške Žnidaršič.