Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Panoptikum je pogovorna oddaja, v kateri se voditelj z uglednimi gosti pogovarja o aktualnih humanističnih, filozofskih in kulturoloških temah ter družbenih fenomenih. Zgodbe se lahko nanašajo tudi na izide posameznih knjig v našem prostoru. Tudi zahtevne teme ustvarjalci oddaje skozi pogovor predstavijo na način, ki je dostopen in zanimiv za širšo javnost in ne zgolj za določen tip občinstva.
Moj plazmocitom: pripravljeni na nove korake je po žanru dokumentarni feljton režiserke in scenaristke Haidy Kancler ter soscenaristov Mete Pavlin Avdič in Mitje Ošlaka. V njem skozi prvoosebne pripovedi šestih bolnikov z diseminiranim plazmocitomom iz srednje Evrope in njihovih bližnjih spoznamo trpke izkušnje na poti do diagnoze in zdravljenja bolezni ter neželenih učinkov; potrebe bolnikov, njihov najintimnejši razmislek o življenju in predvsem njim lastne notranje vire moči, s katerimi kljubujejo bolezni. Dokumentarni film razgrne tudi ključne informacije o znakih, simptomih in zdravljenju diseminiranega plazmocitoma ter opozarja na vlogo in pomen povezovanja ter sodelovanja organizacij zagovornikov bolnikov za boljšo ozaveščenost, preprečevanje, zgodnje odkrivanje in čimprejšnji dostop do sodobnih načinov zdravljenja te bolezni.
Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture.
Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas.
V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.
Televizija Slovenija letos praznuje 65 let. V osmih poletnih večerih se bomo z znanimi obrazi s področja televizije, glasbe, športa po desetletjih spominjali televizijskih oddaj in predvsem obujali duh časa. Voditeljica oddaj je Bernarda Žarn.
V prvi oddaji bomo povezali preteklost in sedanjost. Z voditeljem in urednikom na najbolj poslušanem slovenskem radijskem programu, Valu 202, Andrejem Karolijem in Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, se bomo spomnili, da je naš Radio še 30 let starejši od televizije in letos obeležuje že 95 let.
Ena prvih televizijskih voditeljic, ki je sodelovala tudi na prvih poskusnih snemanjih, je Helena Koder, ki je v svoji poznejši televizijski karieri zaslovela kot izvrstna avtorica dokumentarnih filmov. Za svoje ustvarjanje je prejela številne nagrade, lansko leto nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Melani Mekicar pa je priljubljena voditeljica zdajšnjih časov. S Heleno Koder bosta primerjali delo nekoč in danes.
V goste prihaja tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki je svojo pestro poklicno kariero začela prav kot novinarka na TV Slovenija.
Nastopila bosta Hauptman, ki je bil lani s skladbo Sledim največkrat predvajan izvajalec na Valu 202, in Kristina Oberžan, pri kateri se predsednica republike uči petja. Kristina bo zapela veliko uspešnico Jožeta Privška iz leta 1958, ko se je rodila naša televizija, Vozi me vlak v daljave.
Otroci, starši, gibčni in gibalno ovirani, tisti, ki se vozijo z električnim pogonom in tisti z nožnim, v mestnem jedru se srečamo vsi. In v takšnem mestnem jedru hitro postane jasno, da prometna pravila pogosto niso prav dosti zanesljiva, temveč se je pogosto treba znajti, prilagoditi. Z zdravo pametjo, predvsem pa s sočutjem. Skupaj z otroki Osnovne šole Šenčur in mimoidočimi Kranjčani smo torej trenirali sočutje v prometu.
O sreči je veliko napisanega. Veliko je ljudi, ki služijo s tem, da drugim obljubljajo srečo. Kaj je pravzaprav sreča? Dokumentarna oddaja prikaže, kako se je pojem sreče v času gospodarskega razvoja spremenil. Danes srečo oglašujejo reklamni spoti, je cilj izobraževalnih metod in tržnih prijemov. Je predmet pozitivne psihologije, znanosti, ki se je leta 1990 razvila v ZDA. Je osebna sreča res obraz razvite družbe ali pa je maska depresivnega okolja, ki zapoveduje srečo in človeka še bolj zasužnjuje?
MANUFACTURING HAPPINESS / LE BONHEUR A TOUT PRIX / Francija / 2022 / Režija: Jean-Christophe Ribot
Kot vedno, kadar se Izštekani odpravijo iz varnega zavetja radijskega studia pred občinstvo, se bodo poigravali s številkami. K praznovanju so povabili petnajst vokalnih solistov, duetov ali predstavnikov vidnih glasbenih zasedb. Med njimi so taki, ki so se prvič izštekali že pred tremi desetletji, pa tisti, brez katerih si takega praznovanja ni moč zamisliti, in tudi taki, ki v Izštekanih sploh še niso nastopili.
Izštekanih 30 predstavljajo: Silence, Vlado Kreslin, Urša Mihevc (Fed Horses), Gregor Strasbergar (MRFY), Hamo, Boris Kokalj (Kokosy), Jure Lesar, Klemen Klemen, Jardier, Vazz, Tomi M (Siddharta), Severa in Gal Gjurin, Slon in Sadež, Saša Vipotnik (AKA Noemi), Borut Marolt (Niet).
Vsak bo izvedel dve skladbi. Formula je torej jasna: 15 x 2 = 30. Kako narediti izračun in koliko je še neznank, pa ostaja dobro varovana skrivnost. Rezultat bo vsekakor nadvse izštekan! Več kot petnajstčlanska glasbena zasedba Smrdel Brothers Collective se bo zbrala posebej za to priložnost. Peljala nas bo od pretanjenih, minimalističnih izštekanih trenutkov do veličastnih eksplozij, manjkala ne bodo tudi godala, trobila, pihala. Zasedbo vodi basist Peter Smrdel, za zahtevnejše aranžmaje pa bo poskrbel skladatelj Leon Firšt.
Gostitelj večera je glasbeni urednik Jure Longyka in Val 202.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je leta 2021 pripravila projekt Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija) je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Za RTV Slovenija so ga posneli v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, tokrat pa se predstavlja Francoska televizija.
NEW EUROPEAN SONGBOOOK – BACK TOGETHER/Francija/2021/režija: Sarrazac Martin
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
