Ob torkih se boste prebujali z Boštjanom Romihom, Katjo Tratnik Jacob, Mojco Mavec in Ljubico Mlinar. Prva ura bo posvečena aktualnemu dogajanju in pregledu dnevnega tiska. Posebne svetovalne minute bodo namenjene predvsem gledalcem v zrelih letih, skrbeli bomo za (sobne) rastline ter spoznavali aktivne in energične starostnike. Vsak mesec bodo v kuharskih minutah v ospredju različne jedi, terenska ekipa pa bo potovala po Sloveniji in raziskovala zanimive zgodbe mostov. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Mateji Koležnik je v zadnjih desetih letih uspelo prodreti v najbolj prestižna gledališča v nemškem govornem prostoru: münchenski Residenztheater, Berliner Ensamble, dunajski Josefstadt in druga.
Kot je povedala v pogovoru, se obdobje postdramskega končuje in ravno zato, ker nikoli ni veljala za postdramsko režiserko, je – poleg svoje specifične estetike – dobila toliko priložnosti v evropskem gledališču. Po duši filmska režiserka v gledališču režira filmsko. Izkušnja z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi igralci pa je ni prepričala, ne bi še vedno verjela, da so slovenski igralci na izjemno visoki kakovostni ravni.
Ko se vrne domov, jo najbolj žalosti to, kako je slovensko gledališče, ki je vrhunsko, postalo nepomembno in da nanj nismo zares ponosni.

Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.

DARS se je za novo zimsko sezono opremil z novimi stroji za pluženje. Seznanili smo se torej o izrednih tehničnih podatkih novih plugov, navdušil pa nas je že sam ritem pluženja. Posuti 625 kilometrov avtocest v eni uri namreč zahteva izredne sposobnosti planiranja.
Skupaj z gledalci Avtomobilnosti smo sedli v nove volkswagne amaroke in se z njimi zapeljali med vinogradi Goriških Brd. Na dan snemanja je močno deževalo, zato so bile briške stezice povsem razmočene, a v tokratnem primeru smo se dežja razveselili.
Na primeru alfe tonale pa smo primerjali, kako hitro iz ovinka potegne električni in kako bencinski motor. Hibridno in bencinsko alfo smo zato priključili na računalnik, dinamično odpeljali nekaj ovinkov in primerjali grafe na računalniku.

Dokumentarni film ob 30. obletnici javnega zavoda Narodni dom in ob 30. Festivalu Lent

Film ponuja izrazito avtorski pogled na kulturno krajino mesta Maribor, ki jo zadnjih trideset let aktivno in ključno soustvarja Narodni dom Maribor. Avtor ga je opisal tako: »Dokumentarni film ni razpravljanje z uporabo večnih vprašanj o tem, kaj in kakšna je oziroma bi morala biti prisotnost Narodnega doma Maribor in Festivala Lent. Navajeni različnih stališč, ki pa praviloma ne dajejo odgovora, si avtorji filma tudi ne prizadevajo iskati končne 'analitične resnice' o poslanstvu nečesa, kar obstaja v mestu že trideset let in kar bi vsak naredil po svoje, čeprav mnogokrat še sam ne ve kako. Prav tako se film ne dotika številk, seznamov in preostale obilice podatkov, ki sicer veliko govorijo, povedo pa malo o občutkih, tako osebnih kot tudi skupnih. Pravzaprav govori o čudežu dolgotrajnega obstoja nečesa, kar je podvrženo nenehnemu preizpraševanju, kaj mesto potrebuje in česa ne. Ta večna bipolarnost med šansonom in popevko, opero in lunaparkom, odrom in igriščem, ki v mestu trči ob visoko in profano ter s tem spregleda karakter bistva, njegovo razpršenost po različnih delih mesta in med njegovimi identitetami. Kot pove eden izmed protagonistov filma Milan Latin - Muso: 'Saj za vsakega nekaj ni nujno vedno slabo.' In kot mu pritrdita druga protagonista Jure Ivanušič in Vasko Atanasovski, ko ugotavljata, da se mariborska duša giblje od delavca do intelektualca in od kmeta do meščana.«

V družbo Jokerja tokrat prihaja Belokranjec Marko Kunič, doma iz Maribora. Inženir vodarstva in komunalnega inženirstva je po študiju dragocene izkušnje nabiral v tujini. V prostem času veliko potuje, doma pa se navdušuje nad gradovi. Najraje smuča na Pohorju, pred kratkim pa je obudil tudi ljubezen do tenisa. Rekreativno igra odbojko. V studio prihaja v družbi očeta Zdravka Kuniča.

Slovenija leži na precej nemirnih tleh, o čemer pričajo številni potresi, ki so v preteklosti stresali naše ozemlje. Od začetka 16. stoletja do danes je bilo na naših tleh okrog petdeset potresov, ki so dosegli intenziteto najmanj VII. stopnje po Evropski potresni lestvici.
Daleč najhujši potres v naši okolici je bil tako imenovani veliki koroški potres s središčem pri Beljaku. Med potresi z žariščem na tleh današnje Slovenije pa je bil najmočnejši idrijski potres leta 1511, ki je ponekod dosegal učinke X. stopnje.
Eden od izzivov znanosti je, kako napovedovati potrese. Je to sploh mogoče? Čeprav potresov še ne znamo napovedovati, lahko tudi na podlagi preučevanja potresov v bližnji in daljni zgodovini predvidevamo, kakšni potresi se bodo zgodili.
O največjih potresih na Slovenskem bomo govorili s seizmologinjo Ino Cecič, zgodovinarjema Dušanom Nečakom in Matevžem Koširjem, geografom Matijo Zornom, geologinjo Martino Peljhan in strokovnjakom za potresno gradnjo Matjažem Dolškom.
Zgodovinar Peter Mikša pa nas bo popeljal po krajih, ki so povezani z največjimi potresi v naši preteklosti.

Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov.

10. del: Zakaj sovražimo?
Sovraštvo ima razdiralno moč. Pa ima tudi svoj smisel? Zakaj sploh sovražimo? Čemu je to čustvo dobro? Ali občutimo sovraštvo vsi? Vprašanj je veliko, znanost pa še zdaleč ni odgovorila na vsa.

42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2022 / Režija: Katja Döhne

V tokratni oddaji Kaj dogaja? bomo govorili o severnem siju, južni meji in zahodnjaških vrednotah. Obiskali smo Vedeževalca Vlaža, ki je dobil novo službo na centru za pomoč poplavam, v Redni rubriki pa se spomnimo starih vicev o policajih. Naš jezični rokoborec je analiziral ljubljansko rogoviljenje, v telenoveli Palomar pa izdamo, kakšne so posledice rekonstrukcije vlade. V rubriki Glas ljudstva vam svetuje politični tekač na dolge proge Luka M., naš gost v studiu pa bo radijski voditelj in bivši pirfluencer Miha Šalehar. Na Malo teraso bo pred koncertnim premorom prišel Pijan Plastenjak, ki se bo spraševal, ali je res dobro biti trezen.

Približno pet odstotkov Latvije pokrivajo barja, ki so edinstveno naravno okolje za raznovrstne živali in rastline. Med njimi so tudi mineralov in vitaminov polne brusnice, ki jih domačini ne nabirajo le v naravi, temveč jih tudi gojijo. Same po sebi so sicer izredno kisle, a so zelo okusne kot sestavina marmelad in sokov, odlične pa so tudi posušene ali kot okras za različne sladice. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / 2022 / Nemčija / Avtorica: Adama Ulrich

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

V Prestižu o lepoti v zrelih letih z gostjo Bernardo Marovt, lepoti skozi oči naših nekdanjih misic in manekenk ter o legendarnih supermodelih, katerih lepota je brezčasna.

Na Otoku danes praznujejo. Britanski kralj Karel III. je dopolnil 75 let. V Magnetu o tem, kako je praznoval in kako so z njim proslavljali pragmatični Britanci. Spoznamo pa tudi hiphopovsko kraljestvo slovenskega raperja Leopolda I.

Drama. Dve prevratniški mladi ženski se, vsaka iz drugačnih razlogov, znajdeta v primežu zaskrbljenih staršev oziroma psihologov. Anat se zaljubil v pesnika in narkomana Šaharja. Skupaj se pogrezneta v hedonizem sekularnega sveta, dokler se jima to ne upre in poiščeta uteho in pomiritev v veri ter se radikalno obrneta od uživaškega življenja. Povsem nasprotno se zgodil Sari, mladi poročeni ženski s sinom Izzyjem, ki je odraščala v obsesivnem družbeno religioznem okolju in sedaj želi streti vse spone. Poveže se z radikalnim ženskim gibanjem, ki povzdiguje ženskost in žensko svobodo. Pri tem vozi s seboj Izzyja, kljub ogorčenemu nasprotovanju njegovega očeta Ramija. Vsemu temu botrujeta psihologa, oče in sin, ki morata ugotoviti, ali se je Sari zmešalo ali samo nadgrajuje svoja prepričanja.
Anat je tik pred poroko in njena ločena starša se povežeta, saj želita hčerki preprečiti, da bi se prepustila radikalnemu tradicionalnemu judovskemu načinu življenja. Zgodbi obeh žensk se med seboj prepletata, saj je Anatin oče Jonatan psiholog, ki se ukvarja Sarinim problemom.

THE OTHER STORY / IZRAEL / 2018
Režija: Avi Nesher / Scenarij: Noam Shpancer, Avi Nesher / Igrajo: Sasson Gabay, Joy Rieger, Yuval Segal, Maya Dagan, Nathan Goshen, Avigail Harari, Maayan Blum, Orna Pitussi, Esti Zakheim, Ilai Berezhansky …

Strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, svetovno znani kanadski zdravnik madžarskega rodu Gabor Mate, je za posebej NaGlas! spregovoril o svoji priseljenski izkušnji. Mlade bosansko-hercegovske filmske ustvarjalke so v Ljubljani opozorile na naraščajoče nasilje nad ženskami. Nasilje je tema novega romana dvojezične pisateljice, publicistike in novinarke Adriane Kuči, ki je preživela obleganje Sarajeva. V našem studiu je obujala spomine in takratne razmere primerjala s sedanjimi v Gazi.