Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 17. nov. 2023

TV Slovenija 2 • Pet, 17. nov.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem.
Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU
Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ...

HOJHERE
Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner.

TRAVNIK NA STREHI
Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče.
PTIČJA HIŠICA
Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.

Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine.

Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

V tokratni oddaji: Tomi M. (Siddharta), Blaž Mencinger, Alo!Stari, Tadej Košir, Masaž.

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovala in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Klemen Klemen, živa legenda domačega rapa, ni le pionir naše rapovske scene, temveč njegov steber vse do današnjega dne. Je tisti slovenski raper, katerega prvenec Trnow stajl iz leta 2000, je z več kot deset tisoč prodanimi izvodi še vedno najbolj prodajani rapovski album v Sloveniji. Antologijski album je popolnoma na novo zastavil slovenski rap in ga predstavil tudi občinstvu, ki ga dotlej sploh ni poznalo. Največji uličar med raperji in največji raper med uličarji ter glavni "anekdotar" je prvi, ki je v Slovenijo s svojo zvočno sliko prinesel zvok ameriškega raperskega juga, in prvi, ki se svojih nesramnih in potepinskih zgodb, ubesedenih povsem po svoje, ni nikoli sramoval, temveč jih je izlival na papir brez zadržkov. Klemen je kronist Ljubljane in Trnovega na prelomu tisočletja.
Koncert 23. septembra 2022 v Križankah, v neposredni bližini njegovega Trnovega, je v celoti spremljala skupina Prismojeni profesorji bluesa, režirala ga je Urška Žnidaršič, dogodek pa je zelo čustveno spremljalo razprodano prizorišče poslušalcev.

Arhitektki sta dobili nalogo načrtovati nov dom v manjši vasici za zakonski par. Vedeli sta, da bo nova hiša zamenjala staro kmečko hišo s kozolcem. Prav ta predhodnica ju je navdihnila pri snovanju nove hiše, ki zdaj zelo lepo vstopa v dialog s sosednjimi stavbami.
Danes je v Sloveniji evidentiranih več kot 1000 degradiranih območij v skupni površini okoli 3.500 ha, med katerimi prevladujejo območja pretekle industrijske in obrtne dejavnosti. A tudi ta območja imajo svoj potencial. Na Bledu so na primer degradirano območje okoli opuščene tovarne spremenili v trajnostno grajeni medgeneracijski center in 60 oskrbovanih stanovanj. Nekdanji kraj duhov torej spet preveva živahen vrvež.
Pokažemo prenovo trisobnega stanovanja za mlado družino. Slednje je bilo pred prenovo sicer v dobrem stanju, vendar tlorisna zasnova ni bila najbolj funkcionalna in ni ustrezala potrebam družine, ki si je želela več svetlobe, shranjevalnih površin ter – več svobode.

Napeta potapljaška srhljivka, ob kateri bo trepetala vsa družina.

Ida in Tuva sta polsestri. Ena je Švedinja, druga Norvežanka, kar je plod razposajene mladosti njune matere, strastne potapljačice. Mlajša sestra Tuva je podedovala materino vihravo naravo in strast do morja, tako da se preživlja kot profesionalna potapljačica, Ida pa je poročena mati dveh otrok, ki v morje poredko zaide. Čeprav se mati in hčeri ne srečujejo pogosto, gojijo obred – božični potop v hladno in temno vodo norveškega fjorda.

Mati tik pred zdajci stakne hud prehlad, zato se na potop odpravita samo polsestri. Proti koncu dogodivščine se s pobočja nad morjem sprožijo skale in zadenejo Tuvo. Na srečo je samo ranjena, vendar je njena noga ujeta pod skalno gomilo. Ida splava na površje in spozna, da je skalni plaz zasul tudi njuno opremo, avtomobilske ključe in telefona. Na voljo imata samo dve jeklenki kisika in pribor za menjavo avtomobilskih gum. Divja bitka s časom se začne …


Originalni naslov: BREAKING SURFACE
Leto produkcije: 2020
Država: koprodukcija
Žanr: triler
Režija: Joachim Hedén
Scenarij: Joachim Hedén
Igrajo: Moa Gammel, Madeleine Martin, Trine Wiggen, Jitse Jonathan Buitink

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Informativna oddaja Gospodarstvo vsak petek ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših dogodkov in novic s področja gospodarstva ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov in oglašanja novinarjev s terena.

Kaj nastane, ko se povežeta srbska evrovizijka in slovenski glasbeni »šarlatan«? »Put«, pot, po kateri v novem singlu hodita Magnifico in Konstrakta. In: Alo!Stari, to ni naslov kakšne predstave, ampak ime štajerskega benda, ki osvaja vrhove naših radijskih lestvic in se pripravlja na nov album in koncert.

Zgodovino človeštva so močno zaznamovali oblasti željni diktatorji. In medtem ko so nekateri postali razvpiti, so drugi ostali manj opaženi, čeprav nič manj škodljivi. Dokumentarna serija v dveh delih predstavi nekoliko pozabljeni diktaturi polkovniškega režima v Grčiji in Antónia de Oliveire Salazarja na Portugalskem.

2. del: Salazarjevo obdobje na Portugalskem
Diktatura na Portugalskem je bila najdaljša desničarska diktatura v Evropi 20. stoletja. Kar 48 let je imel vse niti v svojih rokah en sam človek – António de Oliveira Salazar. Asket, ki je živel skromno, je bil precej drugačen od drugih populističnih diktatorjev tistega časa. Portugalsko je za ceno hude revščine izvlekel iz dolgov in je ni zapletel v drugo svetovno vojno, toda zanemaril je gospodarski razvoj in izobraževanje. Diktaturo je na koncu pokopalo njegovo vztrajanje pri kolonialnih vojnah, zato se je sesula kar sama.

EUROPE'S FORGOTTEN DICTATORSHIPS / EUROPAS VERGESSENE DIKTATUREN / Nemčija, Grčija / 2021 / Režija: Antonio Cascais

Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj.

LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov