Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
V Kulturnem centru Semič se je odvil že 42. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je bil zaznamovan s tekmovanjem najboljših izvajalcev tamburaške glasbe v državi. Predstavilo se je šest društvenih slovenskih tamburaških skupin in gostje s Hrvaškega. Nastope je spremljala strokovna žirija v sestavi mag. Damirja Zajeca, dirigentke in skladateljice Helena Vidic Lesjak ter dirigenta in skladatelja Gregorja Zagorca.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Na idilični lokaciji na obrobju zaselka, na Zaplani nad Vrhniko, stoji privlačna in očarljiva družinska hiša. Umaknjena pred sosednjimi objekti, s pogledi na okoliške travnike in gozdove. Prav tako zanimiva kot njena zunanjost pa je tudi njena notranjost. Imeli smo ta privilegij, da smo jo obiskali v času prave zimske idile.
V središču Ljubljane je na mestu stare poslovne stavbe, v kateri so bili včasih trgovski prostori, zraslo novo poslopje s sedmimi stanovanji. Vsa imajo razkošne kvadrature, imenitne razglede na okolico, vrhnji dve pa še edinstveno teraso, ki poteka okoli celotne stavbe. Ni nas bilo treba preveč prositi, da smo se odzvali vabilu in si od blizu ogledali enega od dveh penthousov, v katerem pa se je posebno pozornost namenilo tudi prostoru, kjer preživimo tretjino svojega življenja.
V eni najstarejših hiš na Starem trgu, v srcu starega ljubljanskega mestnega jedra, je svoje mesto našlo inovativno opremljeno stanovanje, ki spretno združuje šarm 'vintage' pohištvenih kosov in sodobnega minimalizma.
Po slovenskih cestah se kar se da varno vozi dobrih sto tisoč voznikov. Njihovo vožnjo namreč nadzira računalniška igrica, ki vožnjo na koncu oceni. Kje pa ti vozniki množično delajo prekrške? So to cestni odseki, kjer obstaja neka cestna nelogičnost? Pogledali in pokomentirali smo tri takšne odseke.
Vozili smo renaulta rafale, ki s svojo obliko spominja na predvojno letalo, z rojakom Robertom Lešnikom, glavnim oblikovalcem pri Mercedesu, pa smo poklepetali o prihajajočih modelih s precej drugačnim oblikovalskim jezikom.
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
To je film o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti.
Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ...
Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje.
S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik.
Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim.
Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje.
Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
Primorci 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Letos bo slovesnost ob 77. obletnici dogodka v Vipavi. Zazvenele bodo misli in pesmi o domovini, o tem, kako smo ponosni na svojo preteklost in kako snujemo prihodnost pod sloganom Moja pesem je himna srca. Prireditev bodo oblikovali Vipavci, otroci, pevci in inštrumentalisti, ki ustvarjajo in delujejo v tem delu Vipavske doline. Prireditve se bosta udeležila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar ter predsednik vlade RS in tokratni slavnostni govornik dr. Robert Golob.
Prireditev se bo odvila v Vipavi, v nedeljo, 15. septembra, ob 18. uri na Glavnem trgu. Prenos proslave boste lahko spremljali neposredno na 2. programu Televizije Slovenija.
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora.
Režiser: Juš Hrastnik
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov.
1. del:
V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz.
WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili.
ep. 1:
Leta 1978 si je Aldo Moro, predsednik Krščanskih demokratov, vodilne italijanske stranke, prizadeval za oblikovanje vlade narodne enotnosti s sodelovanjem Komunistične partije. Vendar se s t. i. zgodovinskim kompromisom, za katerega se je zavzemal predsednik Krščanskih demokratov, marsikdo ni strinjal, tako v parlamentu kot na ulici in celo v Vatikanu. 16. marca, na dan, ko naj bi se glasovalo zaupnici vladi, so pripadniki Rdečih brigad v zasedi pričakali Alda Mora in njegovo spremstvo. Stražarje so ubili, Mora pa ugrabili.
ESTERNO NOTTE / Exterior Night / Italija / 2022
Scenarij: Marco Bellocchio, Stefano Bises, Ludovica Rampoldi
Režija: Marco Bellocchio
V glavnih vlogah: Fabrizio Gifuni, Margherita Buy, Toni Servillo, Fausto Russo Alesi, Daniela Marra, Gabriel Montesi, Paolo Pierobon, Fabrizio Contri, Pier Giorgio Bellocchio, Antonio Piovanelli, Bruno Cariello
Monumentalna večurna saga italijanskega avtorja Luchina Viscontija govori o življenju Ludvika II. Bavarskega, ki je vladal od leta 1864 do svoje smrti leta 1886. Ludvik je bil bratranec cesarice Elizabete (Sissi). Veljal je za enega najbolj ekscentričnih srednjeevropskih vladarjev, podpiral je umetnike, obsedal ga je Richard Wagner, posnemal je Sončnega kralja in dobil več nazivov: Labodji, Pravljični in Nori kralj. Zaradi domnevne duševne bolezni je bil odstavljen s prestola in le nekaj dni zatem umrl v nepojasnjenih okoliščinah. Krožijo pa tudi teorije, da so ga zaradi ekstravagantnega življenjskega in vladarskega sloga ter prevelike potrošnje umorili.
5. del:
Vlada kuje zaroto, da bi kralja Ludvika razglasila za nesposobnega vladanja. Ludvik se še bolj osami oziroma je ves čas v družbi vojakov in moških služabnikov, za kraljevanje pa mu ni mar. Nekaj članov vlade se odloči, da bodo kralja aretirali, zato odidejo k njemu na grad Neuschwanstein, kjer pa naletijo na odpor.
Izvirni naslov: LUDWIG / Koprodukcijska nadaljevanka, 1973 / Režija: Luchino Visconti / Scenarij: Luchino Visconti, Enrico Medioli, Suso Cecchi D'Amico / Igrajo: Helmut Berger, Romy Schneider, Trevor Howard