Ljudska glasba je zaradi svojih zimzelenih melodij pogosto navdih za glasbene ustvarjalce. Tokrat vam bodo predstavili ljudsko glasbo, ki so jo slovenskih skladatelji uporabili v svojih priljubljenih simfoničnih skladbah. Na spored so uvrstili skladbe Istralja 2000 Alda Kumarja, Slovenske ljudske plese Alojza Srebotnjaka in Belo krajino Marjana Kozine. Koncert je povezovala pevka ljudske glasbe Ljoba Jenče, nastopila pa sta orkester Slovenske filharmonije in Volk Folk. Posnetek koncerta je nastal v sodelovanju Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Glasbene mladine Slovenija in Televizije Slovenija.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Nedaleč od Ljubljane je pred nekaj leti zrasla nova hiša, ki je nastala tako rekoč »na daljavo«. Lastnika sta bila med projektiranjem in gradnjo odsotna, tako da sta nastajanje njunega novega doma spremljala samo od daleč, prek avdio in video povezav. In vendar danes družina uživa v svojem sanjskem domu sredi gozda in miru. Zares nevsakdanja zgodba, ki smo jo radovedno odkrivali ...
Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo.
Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Tokratna Avtomobilnost je v znamenju gospodarskih vozil, natančneje, govorimo o razogljičenju transporta - z elektriko in z vodikovimi tehnologijami. Potrebujemo torej oba nova energenta. Glede tega so bili složni tako na predstavitvi Mercedesovega električnega tovornjaka v Hannovru kot tudi v Parizu, kjer je Toyota predstavila vso svojo paleto vozil na (vodikove) gorivne celice.
A kot smo slišali, na vidiku so problemi, ki presegajo razvoj tehnologij novih vozil. Politika namreč ni opravila in tudi ne opravlja svoje vloge pri razvijanju infrastrukture, ki bi omogočila, da se bodo nove čiste tehnologije sploh lahko uveljavile.
Pošvedrani klavir je filmsko glasbena povest, ki s pomočjo dokumentarno igranih in animiranih filmskih delov pripoveduje zgodbo o starem zapuščenem klavirju Bösendorfer model 225 v studiu radia Slovenija.
Izhodišča za zgodbe v filmu o klavirju so resnična, zgodovinsko utemeljena iz pisnih izročil in dokumentov. Dopolnjena so z izjavami in sklicevanjem na dve slovenski literarni predlogi. Pripovedna vez med vsem tem pa je plod domišljij in ustvarjalnega zanosa avtorjev.
Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.
SPREHOD MED TRAJNICAMI
Dalije, jesenske vetrnice, okrasne trave, pa tudi bolj sencoljubne rastline tokrat opazujemo v Arboretumu Volčji Potok. Opozorimo na to, kako pravilno ravnati z gomoljnicami, da nas bodo spremljale vrsto let. Kako kombinirati okrasne trave in cvetoče anemone, da ustvarimo osupljive jesenske prizore, ali ozeleniti okolico slapov oziroma vodnih motivov.
BUČE: NAJTEŽJA, NAJDALJŠA ...
V še enem čudovitem slovenskem parku, Mozirskem gaju, so nedavno pripravili 14. državno tekmovanje za najtežjo, najdaljšo in najlepšo bučo ter najtežjo lubenico. V zahtevni vrtnarski sezoni so na ogled postavili devet velikank. Pazljivo so jim izmerili obline in težo. Podrobnosti pa v reportaži.
NAGROBNI NASAD JESENI
Tokrat prikažemo, kako lahko z nekaj zamislimi in ustreznimi rastlinami preoblikujemo spomladi zasajen nasad na grobu. Nekaj rastlin razdelimo, del substrata nadomestimo z novim, tako namesto dveh simetričnih nasadov nastaneta dva asimetrična. Vključimo lahko številne nove sorte ustreznih rastlin, med njimi barvno privlačne vrese ...
Najstarejši folklorni festival v Sloveniji po šestih desetletjih ostaja presečišče starodavnega belokranjskega obredja in ljudskega izročila ter sodobnih folklornih pristopov z mednarodnim pridihom. Festivalski dogodek, ki letos poteka med 19. in 23. junijem v Črnomlju, skuša po eni strani ohranjati domišljijskost deželice belih bréz in belih noš, po drugi strani pa obiskovalcem ponuditi svež vpogled v bogato etnološko zakladnico tega dela Slovenije ter mednarodne folklorne tradicije. O običajih nekoč in danes ter festivalskih izzivih v oddaji govorijo Anica, Anita in Martin Matkovič, Janez Kure, Ksenija Khalil, dr. Janez Weiss in Tadej Fink. Nastopajo člani otroških folklornih skupin Dragatuš in OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Scenarij: Ilinka Todorovski. Režija: Maja Pavlin. Snemalna ekipa: Stojan Femec in Peter Novljan. Producent: Igor Jakovac.
Televizijski posnetek iz leta 1980 posvečamo nedavno preminuli balerini Magdi Vrhovec Dedović (1932–2024). V Ljubljani je končala študij klasičnega baleta pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi, nato pa svoje znanje izpopolnjevala pri znameniti Lydii Wisiakovi in leta 1958 postala članica baletnega ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Z željo po pridobivanju umetniškega znanja se je odpravila v tujino in desetletje delovala na Švedskem kot vodilna balerina v baletnih skupinah v Göteborgu in v sloviti skupini Birgit Cullberg. Po vrnitvi v Slovenijo je močno zaznamovala slovensko baletno umetnost s številnimi plesnimi vlogami in pedagoškim delom. Spremljajte arhivsko portretno oddajo, ki jo je pripravila urednica Danica Dolinar skupaj z režiserko Majno Sevnik Firšt.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov.
4. del:
Liz bo svoje eksotično potovanje po Karibih zaključila na Trinidadu, kjer je preživljala poletne počitnice in od koder izvira njena družina. Z društvom ljubiteljev narave se bo podala v naravni rezervat, v katerem živi več kot 200 živalskih vrst. Mnoge od njih so ogrožene in zelo redke. Na otoku bo obiskala plantažo, kjer z naravo sobivajo in je ne izkoriščajo. Med rezanjem tropskega cvetja se bo pobliže spoznala s sonaravnim kmetijstvom. S Trinidada bo na hitro skočila v sosednjo Venezuelo, celinsko državo v Južni Ameriki, kjer bo videla zelo posebno vrsto delfina.
WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Adriana Faranda se pridruži Rdečim brigadam in med letoma 1976 in 1978 dejavno sodeluje z njimi, zato tudi zapusti hčer in se osami s partnerjem Valeriem Moruccijem. Potem ko se dokaže z napadom na dekana rimske ekonomske fakultete, začne s pajdaši iz Rdečih brigad zalezovati Alda Mora. Po njegovi ugrabitvi s partnerjem Valeriem postaneta odgovorna za izročanje sporočil medijem in Morovi družini. Vendar se Adriana upre odločitvi, da objavijo Morovo pismo, v katerem notranjega ministra Cossigo prosi, naj se skrivaj pogaja z Rdečimi brigadami. Prav tako odločno nasprotuje Morovi usmrtitvi, a je vodilni v Rdečih brigadah ne upoštevajo.
Po izpustu iz zapora se Daniel vrne v svojo hišo v Marseillu. Tam se je zbrala širša družina njegove hčerke. Mathilda dela s krajšim delovnim časom v trgovini, njen mož Nicolas pa je taksist. Oba se trudita, da bi kar se da normalno živela in omogočila svoji hčerki Glorii dostojno življenje. Položaj pa se poslabša, ko Nicolasa napadejo drugi taksisti, njegovi tekmeci. Zdaj mora Daniel poiskati pravico za svojo družino.
Francoska igralka Ariane Ascaride je na filmskem festivalu v Benetkah prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo.
Originalni naslov: GLORIA MUNDI
Leto produkcije: 2019
Država: Francija, Italija
Žanr: družinska drama
Režija: Robert Guédiguian
Scenarij: Serge Valletti, Robert Guédiguian
Igrajo: Ariane Ascaride, Jean-Pierre Darroussin, Gérard Meylan, Anaïs Demoustier