Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Na presaditev darovanega organa v Sloveniji čaka več kot 200 bolnikov, nekateri boj s časom izgubijo. Kdo na čakalni listi ima prednost? Ste kdaj pomislili, da bi nekomu rešili življenje, tako, da bi po smrti darovali organe? Kako se spremeni življenje, ko v prsih šest let bije srce nekoga drugega? Ali bodo v prihodnje človeške darovane organe nadomestili gensko spremenjenimi organi živali? O tem v oddaji Dnevna soba.
Iz romskega naselja Kerinov grm so v zadnjih štirih mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško je zaradi nevarnega kopičenja odpadkov pripravila dva projekta, da bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Matej Cener, z umetniškim vzdevkom BYMC, pa je posnel glasbeni prvenec. V zvrsti hip hop, ki je v slovenskem prostoru, še posebej med Romi, skorajda ni, poje o izzivih mladih v vsakdanjem življenju.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
JESENSKE SILHUETE TRAJNIC
Strokovnjakinja za trajnice Bernarda Strgar nas je popeljala po vzorčnih gredah. Ogledali smo si, kako zasaditi zelnate rastline, ki v našem podnebju prezimijo na prostem in vsaj tri leta rastejo na istem mestu. Na okrasnih gredah se razraščajo brez naše pomoči, prekrivajo gola tla, da se ne izsušijo, pozimi pa ponujajo edinstvene estetske kulise.
UŽITNE DIVJE KORENINE
Spoštljivi nabiralci divjih zeli niso pohlepni. V pozni jeseni izkopljejo le manjši del korenin. Izbirajo negnojene travnike, mejice, potoke. Dr. Katja Rebolj pojasni lastnosti navadnega sleza, gabeza, repinca in japonskega dresnika. Da, prav ste prebrali, vse te korenine so užitne, večina je tudi zdravilna.
ZA MANJ SVEČ NA GROBOVIH
Čeprav Slovenci ob 1. novembru in tudi pred drugimi prazniki še vedno prižgemo – glede na podatke – preveč svečk, pa se opaža rahel trend upadanja. Pri Pogrebnem podjetju Maribor spodbujajo, da namesto s pravo svečo spomin na preminule počastimo z lesenimi svečami, narisanimi na kamne ali celo elektronskimi.
OHRANIMO RASTLINE Z GROBOV
Ko z grobov pospravljamo praznične sklede in jesenske zasaditve, poskusimo trajnice ohraniti tako, da jih presadimo na gredo ali v novo posodo. Sebastjan Lipar je iz nagrobnega nasada v okrasnem loncu odstranil enoletnice, trajnice pa ohranil. Izrabljeni substrat je zamenjal, vanj posadil očiščene in porezane iskrivko, mulenbekijo, okrasno travo ...
Dan invalidov – informativna oddaja, ki jo je katalonska televizija TV3 pripravila ob pomoči oseb z motnjami v duševnem razvoju, prav o temah, ki so zanje najbolj pereče.
V neposrednem prenosu odprtja 40. Slovenskega knjižnega sejma, ki se letos poklanja stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija, bomo spremljali kulturni program v režiji Tomaža Letnarja. Nastopili bodo: igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko. Letos je država v fokusu Hrvaška, zato pričakujemo tudi visoke goste iz sosednje države. Na odprtju bodo tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežke v založništvu.
26. novembra bo odprl vrata osrednji dogodek, ki povezuje založnike, knjižne ustvarjalce in bralce, to je Slovenski knjižni sejem, ki je letos že 40. po vrsti. Ta pomembna kulturna manifestacija je vselej priložnost, da se vprašamo, kakšen je položaj slovenske knjige, koliko beremo, kakšne so spremembe in ponudba na našem knjižnem trgu. O tem veliko ve tokratni gost Profila, dr. Andrej Blatnik, pisatelj, urednik, literarni sociolog in profesor založništva na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Beseda bo tekla tudi o njegovem literarnem opusu, enem izmed najvidnejših in najbolj prepoznavnih v naši sodobni književnosti.
Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Slavnostna podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanj in priznanja Ambasadorka znanosti Republike Slovenije je poklon izjemnim dosežkom slovenskih znanstvenic in znanstvenikov, ki premikajo meje znanosti in bogatijo svetovno zakladnico znanja.
Njihove raziskave, patenti in inovacije odmevajo v svetovnem merilu ter dokazujejo, da je znanost ključno orodje za reševanje sodobnih izzivov. S svojim delom ne ustvarjajo le napredka, ampak prebujajo upanje, utrjujejo zaupanje v moč znanosti in navdihujejo prihodnje generacije raziskovalcev.
V tokratni oddaji primerjamo zadnjo generacijo izredno priljubljenega Volkswagnovega passata s volkswagnom ID.7 tourer, torej z enako velikim karavanom, ki pa ga poganja elektrika.
Nato se po dirkališču na Mallorci zapeljemo z malim električnim alpinom, ki skuša vzbuditi enake občutke, kot jih je pred 40 leti renault 5 turbo. Statično pa smo spoznali še enega alpina, ki naj bi bil lahkoten v vožnji, pa čeprav ima električni pogon in prostora za štiri potnike; recept naj bi bil v programski opremi.
Za konec se z avtom zavrtimo po ledu; skupaj z umetnostnimi drsalci se namreč že začenja ogrevanje pred milanskimi zimskimi olimpijskimi igrami. Suzuki je namreč na ledu predstavil svoj prvi električni terenski avto: e-vitaro.
V tokratni oddaji Pogovori o prihodnosti se bodo o sedanjem prepletu številnih političnih kriz, vojn in podnebnih sprememb pogovarjali filozof dr. Gregor Moder, filozofinja dr. Mateja Kurir in fizik dr. Matjaž Ličer.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
