UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Obseg zaščitenih območij v Sloveniji presega šestdeset odstotkov njene površine. Gre zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča, kjer pogoji zelenega prehoda stopnjujejo omejevanje lastninskih pravic. Prizadeti kmetje in lastniki gozdov v zadnjih letih poročajo o vse večjem omejevanju opravljanja svoje dejavnosti vse do njene popolne prepovedi. Na gozdnih zemljiščih se okoljevarstveni ukrepi prek zavračanja odločb o sečnji in gradnji infrastrukture izvajajo že ves čas, medtem, ko na kmetijskih zemljiščih prehajajo iz prostovoljnih v obvezne. Ker gre za konkretne posege v lastnino, se postavlja vprašanje, ali je sistem uveljavljanja omejitev skladen z Ustavo. Po zadnjih ugotovitvah Ustavnega sodišča bi namreč morali biti prizadeti lastniki aktivno vključeni v postopek še pred sprejemom pravnega akta, s katerim se omeji razpolaganje z lastnino. Brez takšnega sodelovanja naj lastnik ne bi imel ustreznih možnosti, da bi zaščitil svoje interese, država pa ne more pridobiti nujnih informacij, da bi izpeljala skrbno tehtanje med javnim in zasebnim interesom. Prav tako brez sodelovanja prizadetih tudi nihče ne more procesno preveriti strokovnih podlag za omejevanje razpolaganja z lastnino. Varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne.
Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan.
Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Dvojezična gledališka predstava Molk pripoveduje skoraj pozabljeno zgodbo Terezije Mičej in njene hčere Terezije. Koroški Slovenki iz Šentvida v Podjuni sta bili obdolženi kolaboracije s partizani. Leta 1944 so ju zaprli ter ju po zasliševanju in mučenju obsodili na smrt. Režiserka Nika Sommeregger jima je s tremi mladimi igralkami in mlado glasbenico postavila gledališki spomenik.
Narodne skupnosti in dvojezičnost kot gospodarski dejavnik. To je tema letošnje konference Mohorjeve, ki bo od 3. do 5. oktobra. Dogajanje se bo zaključilo s pohodom po Bistriški planini na Zilji.
In veliki finale televizijske nanizanke Nepozabno poletje – zadnje srečanje z Ajdo, Simonom in drugimi junaki serije. Bo konec zgodbe srečen?
http://slovenci.orf.at
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.