Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veliko razburjenja je na družbenih omrežjih povzročila objava, da na Osnovni šoli Franca Rozmana Staneta v Mariboru pedagoško prakso opravlja transspolna učiteljica. Objava se je najprej pojavila v skupini na Facebooku Svet roditeljev Slovenije in povzročila veliko ogorčenja in zaskrbljenosti. Na osnovno šolo je prišlo tudi nekaj protestnih pisem. Ravnateljica pravi, da so 23-letno študentko učenci in učitelji dobro sprejeli, v bran so ji stopili tudi na mariborski Filozofski fakulteti, kjer poudarjajo, da se strokovnosti pedagoškega dela ne sme ocenjevati na podlagi osebnih okoliščin. Anka Pirš.
Urban Miroševič bo kmalu praznoval četrti rojstni dan. A to za njegove starše ni razlog za praznovanje, temveč opomnik, da je minilo še eno leto brez zdravila, ki bi mu lahko pomagalo. Urban se je rodil z gensko boleznijo, zaradi katere ne more hoditi niti govoriti. Pa vendar ima Urban srečo: starše, ki bi zanj premaknili gore. Mama Špela je s svojo zagnanostjo uspela uresničiti skoraj nemogoče - razvoj zdravila za Urbana. In skoraj so na cilju, manjka jim le še 200 tisoč evrov. Jasna Krljić Vreg. Fundacija CTNNB1 TRR: SI56 6100 0002 5350 715 SMS URBAN5 ali URBAN10 na 1919
Aprila objavljeni prispevek v Tedniku o tetraplegiku Sandiju Hudorovcu iz Črnomlja, ki ni upravičen do nobenega prejemka zaradi svoje invalidnosti, je sprožil številne odzive. Podobno kot zgodba invalidke Lavre Červek, ki smo jo v naši oddaji prikazali pred petimi leti. Oba sta mlada invalida brez delovne dobe, za kar pa nista sama kriva. Kako je torej mogoče, da država številnim 100-odstotnim invalidom še vedno odreka pravico do invalidnine ali invalidske pokojnine? Čeprav tudi varuh človekovih pravic opozarja, da je to nedopustno, se ne spremeni nič. Aleksandra Dežman.
Zveza prijateljev mladine Slovenije že 70 let dokazuje, da lahko podpora in pomoč družbe usodno vpliva na življenjsko pot otrok in mladostnikov. Številni mladi brez pomoči prostovoljcev in donacij ljudi ter podjetij, ki podpirajo ZPMS, ne bi nikoli zaključili izobraževanja. Aleksandra Dežman se je o njunih izkušnjah pogovarjala z mlado nadarjeno violinistko in učiteljico razrednega pouka. Če želite prispevati v sklad ZPMS-ja za štipendiranje mladih, na številko 1919 pošljite TEDNIK (1 €) ali TEDNIK5 (5 €)
V zadnjih 15 letih je močno naraslo število bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2007 je bilo teh primerov 38, lani že 1506. Takrat je odsotnost v povprečju trajala 14 dni, lani 44 dni. Število skupnih bolniških dnevov je s 540 poskočilo na kar 66 680. Je ljudi s sindromom izgorelosti res toliko več ali ga zdravniki le bolje in pogosteje prepoznavajo? In kakšna ja razlika med kronično utrujenostjo ali kroničnim stresom in izgorelostjo? Kaja Kokot Žanič.
Bomo v Sloveniji v prihodnosti jedli le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske, svinjino iz Madžarske? Samooskrba s slovenskim mesom je namreč ogrožena zaradi uvoza cenejšega mesa iz tujine, opozarjajo kmetje in živilska podjetja. Kaj lahko se zgodi, da bo podobno kot svinjina - delež doma vzgojene se je od osamosvojitve do danes zmanjšal za skoraj polovico - iz mesnic in s trgovskih polic izginilo še doma vzrejeno piščančje in goveje meso. Medtem pa so slovenski kmetje primorani meso zaradi višjih odkupnih cen prodajati v tujino. Ines Kočar.
Naivnost na spletu lahko udari tudi po denarnici. Spletno nakupovanje je postalo izjemno priljubljeno tudi zaradi nižjih cen kot v klasičnih trgovinah. A prav nizka cena je znak za alarm; lažne spletne trgovine namreč z visokimi popusti prežijo na manj previdne kupce. Ti po pošti prejmejo povsem drug izdelek, kot so ga naročili, ali pa goljufom izdajo podatke o svoji plačilni kartici. Vse pogostejše pa so tudi zlorabe identitet znanih oseb, med drugim zdravnikov, za oglaševanje nepreverjenih izdelkov za lajšanje zdravstvenih težav. Boštjan Fabjan.
Nasilje med mladimi oziroma nad mladimi se pogosto rodi na spletu. Spletno nasilje, nadlegovanje in izsiljevanje - fizično, psihično, spolno - že nekaj let narašča tudi v Sloveniji. Novo grožnjo, predvsem otrokom in mladostnikom, pa predstavlja umetna inteligenca.Tako rekoč vsak lahko na zelo enostaven način ustvari lažne fotografije ali videoposnetke, tudi pornografske, v katere umesti fotografije resničnih oseb, ki jih najde na družbenih omrežjih. Žrtev je lahko vsak: otrok, odrasel, javna oseba. Zvezdan Martić.
V zadnjih letih se vse več ljudi ukvarja s katero od oblik rekreacije, ki je postala sinonim za zdravo življenje, tudi v zrelih letih. Veliko starejših pa se s športom ukvarja tudi tekmovalno. Nekateri se udeležujejo športnih tekmovanj, tudi ko so stari 70 let in več. Kako dobri so slovenski veteranski športniki v svetovnem merilu in v katerih panogah so najuspešnejši? Kot ugotavlja Zvezdan Martić, so slovenski veteranski športniki na mednarodnih tekmovanjih izjemno uspešni in domov pogosto prinesejo medalje.
Potem ko smo v eni od prejšnjih oddaj objavili prispevek iz leta 1987, v katerem je ekipa Tednika v zaporu na Igu obiskala Janeza Novaka, ki je bil zaprt, ker je iz verskih razlogov zavrnil služenje vojaškega roka v JLA, se nam je gospod Novak oglasil. Zato smo ga ponovno obiskali in ga vprašali, kako se zdaj spominja tistih časov in ali bi spet storil enako. Kako je bilo sicer takrat z ugovorom vesti? Številni pa imajo na služenje vojaškega roka drugačne spomine, na Facebooku obstaja kar nekaj skupin, v katerih nekdanji vojaki iščejo prijatelje iz tistega obdobja. Aleksandra Dežman.
Lik staršev, predvsem matere, ima v slovenski tradiciji in kulturi pomembno vlogo. V preteklosti je vladalo prepričanje, da otroci o starših ne mislijo in ne govorijo negativno, pravijo strokovnjaki, a v zadnjih letih se to spreminja. Pojavil se je celo izraz strupeni starši. To so tisti, ki svoje težave prenašajo na otroke in zato imajo ti tudi v odrasli dobi številne vedenjske in čustvene motnje, slabo samopodobo in občutek manjvrednosti. Kako razrešiti te težave in vzpostaviti boljše odnose s starši? Anka Pirš.
Kakšne spremembe prinaša generacija Z na trg dela? Mladi, rojeni po letu 1995, so odrasli s pametnim telefonom v roki, so izjemno izobraženi in imajo dostop do informacij vseh vrst, so tudi zelo mobilni in pripravljeni spreminjati kraj bivanja in dela. In tudi zato imajo velika pričakovanja glede služb, plačila in družbene odgovornosti podjetij ter lahko postavljajo pogoje delodajalcem. Na drugi strani pa imajo tudi delodajalci do mladih velike zahteve, trdijo mladi iskalci služb. Saša Banjanac Lubej.
Kmetje bodo jutri s traktorji zasedli središče Ljubljane. Množični protest so napovedali, potem ko so samo po dveh tednih prekinili pogajanja s kmetijskim ministrstvom. Trdijo, da ministrstvo ni naredilo koraka naproti njihovim zahtevam, čeprav jim je to obljubil tudi predsednik vlade Robert Golob. Zahteve kmetov ostajajo nespremenjene: ostro nasprotujejo omejitvam pri obdelovanju njiv, pašnikov in travnikov na območju Nature 2000. Luka Svetina.
Tudi tisti, ki jih sodobne tehnologije ne zanimajo, so v zadnjih mesecih slišali za Chat GPT, orodje, ki zna s pomočjo umetne inteligence narediti stvari, za katere smo do zdaj mislili, da jih zna samo človek. Računalnik lahko namesto nas piše šolske naloge, prevaja in lektorira besedila, sestavlja reklamna besedila ali piše scenarije. Smo s tem stopili v prihodnost, ko nas bodo nadomestili in premagali računalniki ali gre samo za koristno orodje, ki bo pomagalo človeštvu? Zvezdan Martić.
Ko človek zboli, se pogosto kljub zdravniški oskrbi počuti samega, prestrašenega, negotovega. V Zdravstvenem domu Ljubljana so se zato odločili ustanoviti skupino tako imenovanih laičnih svetovalcev bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so jih izobrazili, da bi drugim bolnikom s to boleznijo pomagali prebroditi težave in strahove, s katerimi se srečujejo v svojem vsakdanu. Kot pravijo sladkorni bolniki, je to izjemno dobrodošla pomoč, ki bi jo bilo zagotovo dobro razširiti tudi med drugimi kroničnimi bolniki. Jasna Krljić Vreg.
Avtomobilske gume in pločevina, mrhovina, klavniški odpadki, granate; vse to leži v slovenskih kraških jamah, ki so bile v preteklosti pogosto vaška smetišča ali kar deponije. Vsaj petina kraških biserov oziroma tri tisoč jih je onesnaženih, logistično in časovno zahtevna čiščenja pa so večinoma na plečih samoiniciativnih jamarskih društev. Rekorderka po odpadkih je bila s štiri tisoč kubičnimi metri smeti jama Ravnica, ki so jo v začetku leta s pomočjo mehanizacije čistili, a je sredstev zmanjkalo prej kot odpadkov. Anja Nab Huš.
V Tedniku že skoraj deset let poročamo o izkoriščanju sobaric v hotelih in čistilk v javnem sektorju, ki sicer delajo za čistilne servise in agencije. A izboljšalo se ni nič, ravno obratno. Naročniki, celo ministrstva, kljub zavedanju o slabih delovnih pogojih in slabem plačilu še vedno iščejo najcenejšega ponudnika. In medtem ko sobarice in čistilke garajo za drobiž, nekateri lastniki teh podjetij služijo milijone, ki prihajajo iz državnega proračuna, torej iz žepov davkoplačevalcev. Bo vlada vendarle kaj storila na tem področju? Meta Gantar.
Neveljaven email naslov