Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani od vrtca do študentskega doma že tri desetletja kipi od mladostnega navdušenja. Cvetoči mesec maj je mesec mladosti. Tudi v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani od vrtca do študentskega doma vse kipi od mladostnega navdušenja. Odgovorni si predvsem prizadevajo prisluhniti mladim in jih med seboj povezati. V njih prebujajo verske vrednote in v dialogu s svetom ustvarjajo pogoje za celovito osebnostno rast mladega človeka v skupnosti. Da bi mladi živeli polno in sooblikovali boljši svet, spodbujajo njihovo ustvarjalnost in znanje, predvsem pa glasbeno izražanje. V Zavodu se bodo 13. novembra spomnili na 30. obletnico ponovne vzpostavitve Jegličevega predvojnega zavoda za vzgojo in izobraževanje ter klasične škofijske gimnazije.
»Zakaj sploh obstaja pojav, ki ga imenujemo bolečina?« O tem se sprašuje Philip Yancey, priznani evangelijski ameriški pisatelj, ki s svojimi knjigami o bistvenih življenjskih vprašanjih že več kot štirideset let navdihuje bralce po vsem svetu. V slovenskem prevodu že poznamo njegovo knjigo »Kaj je pri milosti tako neverjetnega?«. V času pisateljevega obiska pri nas pa je izšla njegova druga knjiga v slovenskem prevodu z naslovom »Kje je Bog, kadar boli?« V Salonu umetnosti na Ptuju je na ogled razstava Petovionski Panteon- Duhovni svet antičnega Ptuja. Gre za stalno postavitev bogate arheološke zbirke iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki osvetljuje svet božanstev, verovanj in religioznih praks v antični Petovioni.
V Katoliški cerkvi poteka v cvetočem mesecu maju najbolj obiskana krščanska pobožnost, šmarnice. V Katoliški cerkvi poteka v cvetočem mesecu maju najbolj obiskana krščanska pobožnost, šmarnice. Posvečena je Božji Materi Mariji. Leta 1815 jo je potrdil papež Pij VII. Na pobudo bogoslovca Jerneja Lenčka so Marijin mesec leta 1851 prvič obhajali v ljubljanskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal tudi posebno branje z naslovom Šmarnice Mariji, naši Materi darovane. Do današnjih dni se v maju verniki zbirajo po cerkvah, v kapelah ali ob domačih oltarjih, ob katerih z molitvijo in pesmijo častijo Božjo Mater. Kdo pa je po njihovem verovanju Marija? Kaj o Božji materi pravijo svete knjige? 24. maja obhajamo priljubljen praznik Marije, Pomočnice kristjanov, h kateri se v narodno svetišče na Brezje radi zatekamo po pomoč v stiski. Na predvečer praznika pa je že več kot 40 let na Brezjah tudi na pobudo Slovencev po svetu večer narodnih izročil.
Pri Celjski Mohorjevi družbi je izšel prevod dela Elisabeth Lucas, psihoterapevtke in najbolj znane učenke Viktorja E. Frankla. »Stori prvi korak« je naslov knjige, ki odgovarja na vprašanja, kako spore reševati tako, da bomo v njih človeško zoreli in da bodo za nas odskočna deska v bolj kakovostno življenje.
Kaj je to milost? Na na videz zelo preprosto vprašanje lahko pogledamo z različnih vidikov. Religije opredeljujejo božjo milost predvsem kot »nezasluženo naklonjenost Boga do posameznika ali skupine ljudi«. Je torej milost le razmerje med Bogom ali višjo silo na eni in človekom na drugi strani ali pa lahko ureja tudi odnose med nami? Kako pa je z milostjo v praksi? Jo znamo opaziti in živeti? Tokrat se bomo v oddaji Sveto in svet pogovarjali o milosti.
Za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu, se danes mladi le redko odločajo. Papež Frančišek spodbuja k molitvi za nove duhovne poklice. Zakaj potrebujemo duhovnika, redovno sestro ali brata? Le redki se danes odločijo za duhovni poklic, v katerem človek služi Bogu in bližnjemu. Božji klic k duhovnemu poklicu pa se v osebi pojavi na različne načine, prek različnih ljudi in ob različnih dogodkih. Danes ljudje v teh poklicih nadaljujejo delo Jezusa Kristusa in njegovih učencev, oznanjajo nauk evangelija in pomagajo ljudem v stiski. Pred dnevom Evrope so v Opatjem selu odprli slovenski del poti svetega Martina, ki iz Sombotela na Madžarskem vodi v Tours v Francijo.
Postni mesec ramazan je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu. Letos je potekal od 3. aprila do 2. maja. O pomenu postnega meseca sta za nas spregovorila mag. Nevzet Porić, mufti Islamske skupnosti v RS in Nevres Mustafić, imam v Muslimanskem kulturnem centru. Z našo kamero smo zabeležili tudi osrednjo jutranjo bajramsko molitev v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani.
Prenos nedeljske maše iz župnije Štivan pri Devinu. Maševal bo Giorgio Giannini.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
V tokratni oddaji bomo orisali, kako smo velikonočne praznike praznovali doma in po svetu, voščili pravoslavnim bratom in sestram, predstavili notno zbirko Marjana Grdadolnika Psalmi in očitanja ter s slikarjem Joštom Snojem raziskovali Skrivnosti rožnega venca.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
V soboto, 23. aprila se tudi v Makedonski pravoslavni skupnosti sv. Kliment Ohridski končuje obdobje posta. Protoerej Mitko Gazinkovski in Valentina Atanaskoska sta z nami delila svoja razmišljanja o pomenu postnega časa in skrbnih priprav na praznovanje velike noči. O tem, kako pomembno je ohranjati velikonočno upanje in velikonočno radost tudi v težkih in v najtežjih časih, pa smo se pogovarjali z Zvonkom Turinskim, pastorjem v Krščanski evangelijski cerkvi v Ljubljani in z njegovo soprogo Dubravko Turinski.
Jezus, križani je zares vstal od mrtvih! Veselite se! Aleluja! »Jezus, križani, je vstal od mrtvih! Aleluja!« O tem pričujejo velikonočni evangeliji! Nase je vzel naše trpljenje! To je upanje za vse nas, tolažba za naše bolečine in stiske, za vse, ki bežijo pred nasiljem in vojno. Velika noč je tudi praznik veselja. To kristjani izražamo pri skupnem zajtrku in druženju, pa tudi s pesmijo, v kateri pojemo o največjem čudežu Božjega Sina. O tem nam bosta pričevala Katarina, kako prek velikega petka vstaneš na veliko noč in maturant Jan, o dobroti srca, ki ne pozna meja.
Neveljaven email naslov