Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gosta tokratne oddaje Sveto in svet bosta nadškofa metropolita, ljubljanski, Stanislav Zore, in mariborski, Alojzij Cvikl. Spregovorila bosta o razmerah v Katoliški cerkvi na Slovenskem, o dejavni ljubezni, ki se odziva na stisko ljudi v Ukrajini, o prehojeni sinodalni poti, o pomenu nove konstitucije Praedicate Evangelium in o pričakovanju ter upanju, ki ga kristjanom in vsem ljudem dobre volje prinaša velika noč.
Čeprav kot družba slutimo, da je mir pomemben, se razsežnosti te vrednote zavemo šele, ko naša življenja zajame stres, nestrpnost, razburjenje in celo vojna. O čem torej govorimo, ko govorimo o miru?
Lanskega oktobra je papež Frančišek začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Cerkev vabi k premisleku, kako naj na različnih ravneh uresničuje »skupno hojo«, da bo v sodobnem času uspešno oznanjala evangelij in izvrševala zaupano ji poslanstvo. Več o tem kaj je sinoda, kakšni so njeni cilji in pot, po kateri bo Cerkev prišla do njih ter zakaj je ravno sinodalnost pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja pa v tokratni oddaji.
Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.
Katere religijske vsebine obstajajo v slovenskem javnem šolstvu? Jih je preveč? Jih je premalo? Številne evropske institucije poudarjajo vlogo nekonfesionalnega pouka religij pri ustvarjanju in vzdrževanju strpnosti med različnimi segmenti evropske družbe in njegov ključni pomen za razvoj religijske pismenosti. To bodo nekatera od izhodišč decembrske oddaje Sveto in svet. V studiju bomo gostili soavtorja najnovejše študije Religija in šola, profesorja Aleša Črniča, predstavnika Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Vojka Kunaverja, patra Silva Šinkovca, urednika revije Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Failo Pašić, zagovornico deprivilegiranih in direktorico dobrodelnega društva UP Jesenice. Oddajo bo vodila Ksenija Horvat.
Mnogi pravijo, da v Boga sicer ne verujejo, verjamejo pa, da je »nekaj onstran« nas in da najbrž obstaja »višja sila«. Vernost se torej začenja, ko verujemo, da Bog sploh obstaja. Kakšen pa je ''naš'' Bog? Katere lastnosti mu zavedno ali nezavedno pripisujemo? Sta Bog in vera v sodobni družbi sploh še temi, o katerih se je smiselno javno pogovarjati in kaj se zgodi, kadar naše dojemanje o Bogu ni usklajeno z oznanilom o njem? Odgovore na ta vprašanja bomo tokrat iskali v oddaji Sveto in svet.
Mnogi Cerkvi očitajo, da se preveč ukvarja z igrami moči, kar povzroča sušo na področju dejavne ljubezni do bližnjega. Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na začetku triletnega sinodalnega obdobja.
Tema septembrske oddaje Sveto in svet so sveti prostori. To so pomembna mesta za posameznika in družbo, saj sooblikujejo našo identiteto. Omogočajo odnos s presežnim, zato jih označujemo s posebnimi simboli – oltarjem, kipi, mandalami, stebri. Sveti prostori so zaradi elementov, ki jih sestavljajo, posebno privlačni. Ljudje občutimo, da se v njih okrepimo, si obnovimo moči. Kažejo nam, kakšen naj bi bil svet, v katerem živimo in ga oblikujemo.
Tokratna oddaja Sveto in svet bo ob 30-letnici samostojnosti govorila o vlogi katoličanov in Katoliške cerkve v času slovenske pomladi. Na vprašanja, kakšen je bil njihov prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji ter kakšna je njihova vloga v sodobni slovenski družb,i so odgovarjali Lojze Peterle, dr. Janez Gril, dr. Helena Jaklitsch in Bogomir Štefanič.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Letos bo minilo 300 let od njegovega nastanka. Škofjeloški pasijon, ki je razdeljen v 13 podob in ga sestavlja kar 863 verzov, je napisal kapucin p. Romuald. Od leta 2016 je vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O Škofjeloškem pasijonu, njegovem pomenu, sporočilu in aktualnosti pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Filokalija je naslov najslavnejše zbirke vzhodnokrščanskih mističnih in asketskih spisov, večinoma nastalih v grščini med 4. in 15. stoletjem kot pomoč in vodilo menihom za kontemplativno življenje. Spise sta konec 18. stoletja uredila in objavila Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras, škof Korinta, in čeprav so bila posamezna dela v samostanski kulturi Grške pravoslavne cerkve že poznana, je prav ta zbirka omogočila njihovo branje širšemu krogu ljudi ter poznejše prevajanje. Kaj lahko ta razmišljanja povedo sodobnemu človeku, smo jih sploh (še) sposobni razumeti in kaj filokalijske spise po vseh teh stoletjih še vedno dela sodobne? O tem se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Izbruh koronavirusne bolezni 19 se je dotaknil vseh področij našega življenja. Na začetku smo še mislili, da gre le za ''obdobje'', po koncu katerega se bomo vrnili v utečene tirnice, zdaj že vemo, da ne bo tako. Izkazalo se je, da smo ljudje zelo povezani, če to hočemo ali ne, in da smo zelo ranljivi, če to priznamo ali ne. Zdravstvene razmere močno vplivajo na družinsko dinamiko in na delovanje družbe. Spremenili so se načini izobraževanja in dela, pa tudi pastoralno delo in obhajanje bogoslužja. Kaj se je izkazalo za dobro, kaj pogrešamo in ali je sploh (že) kaj prostora za duhovno osebnostno rast? O tem se bo, z zanimivimi gosti, pogovarjala Karmen Bončar v tokratni oddaji Sveto in svet.
Chiara Lubich je ena najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja. Po njej se je v svetu rodila duhovnost edinosti. Njeno središče je Bog, ki je Ljubezen, in želja po vesoljnem bratstvu. 7. decembra se je zaključilo leto posvečeno 100-letnici rojstva Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. Chiara Lubich velja za eno najbolj karizmatičnih osebnosti 20. stoletja, saj je začetnica mogočnega duhovnega gibanja, ki mu danes pripadajo predstavniki skoraj vseh svetovnih ljudstev. V središču njene duhovnosti je edinost, ki temelji v Jezusovi želji »Da bi bili vsi eno«. Chiara si je prizadevala graditi vesoljno bratstvo tako med kristjani, kot tudi predstavniki drugih verstev in celo z ljudmi brez verskega prepričanja. Gibanje fokolarov je od 60-ih let prejšnjega stoletja prisotno tudi v Sloveniji.
Te dni bi nadškof Alojzij Šuštar praznoval 100. rojstni dan. Verjel je v pomembnost dobrih medosebnih odnosov in v prijateljstvo z Bogom. Bil je odprt za različne ljudi in pozoren na potrebe časa. Kaj bi rekel ob pogledu na današnji svet, ne moremo vedeti, gotovo pa bi nas, tako kot je menda velikokrat storil, povabil, naj »v življenju naredimo nekaj lepega in dobrega«. O ljubljanskem nadškofu metropolitu Alojziju Šuštarju (1920–2007) in njegovi duhovni zapuščini se bomo pogovarjali tudi v tokratni oddaji Sveto in svet, ki jo bo vodila Karmen Bončar.
Ob nedavni stoti obletnici koroškega plebiscita se bomo v oddaji Sveto in svet poglobili v vlogo katoliške duhovščine v časih plebiscita in v stoletju, ki mu je sledilo, saj je bila cerkev pogosto edini prostor slovenskega jezika. Osvetlili bomo nekatere ključne zgodovinske dogodke in pogledali kakšna je v sodobnosti vloga katoliške cerkve pri ohranjanju in spodbujanju dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem. Sogovorniki v oddaji bodo prvi slovenski škof Krške škofije Dr. JOŽE MARKETZ, MATEJA RIHTER, urednica tednika Nedelja, Mag. SIMON TRIESSNIG, zgodovinar in slavist ter zgodovinar DR. ANDREJ RAHTEN. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo z njim lažje živeli? V začetku leta smo upali, da nas bo SARS-CoV-2 obšel, pred poletjem pa, da ga bo ustavila vročina. A na začetku šolskega leta, ob verskih dejavnostih in službenih obveznostih se zaradi njega počutimo negotovi. Tudi verniki so zaskrbljeni. Ogroženi niso samo zdravstveni sistem, gospodarstvo, finance, ampak tudi duhovno življenje in naša svoboda. Kaj moramo kot posamezniki in družba spremeniti, da bomo lažje živeli? Kako bodo verniki in verske ustanove odgovorili na spremenjene razmere? Sveto nastaja v svetu in pod vplivom aktualnih dogodkov. O tem pa v oddaji z dr. Bojano Beović, vodjo vladne svetovalne skupine za covid 19, moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem, psihiatrom in psihoterapevtom dr. Vladimirjem Miloševićem in dr. Žigom Turkom, informatikom, kolumnistom, blogerjem in tviterašem.
Ljubezen in spoštovanje v družini. Društvo Zaživi življenje je izdalo v slovenskem prevodu tretje delo priznanega ameriškega strokovnjaka dr. Emersona Eggerichsa z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v družini«. O začaranem krogu nesoglasij in o poživljajočem krogu sodelovanja v družini se bomo pogovarjali z zakoncema Telzerow, ki vodita tečaje »Ljubezen in spoštovanje« in z dr. Katarino Kompan Erzar, ki skupaj s soprogom vodi »Študijsko – raziskovalni center za družino«.
Zaradi hitrega tempa življenja smo bili pogosto neuglašeni s seboj in okolico. Bo odslej drugače, bomo bolj prisluhnili sebi in bližnjim? Bomo po letih hitenja, množične potrošnje in storilnostne naravnanosti odslej drugačni? Radikalna ustavitev sveta zaradi epidemije covida-19 je našo pozornost nenadoma usmerila drugam, v lastno notranjost ter k premisleku o moralnih vrednotah, sebi in bližnjih. K vprašanju, kdo smo in kam gremo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali, kako se v spremenjenih razmerah odzivamo in kako sprejemamo druge, ter razmišljali, kako prisluhniti sebi in drugim. Kako biti pristnejši v odnosu do sebe in soljudi? Gostje v oddaji bodo: dr. Andreja Poljanec, psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in voditeljica Familylab-a Slovenija, mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl ter Robert Friškovec, zaporniški duhovnik.
Neveljaven email naslov