Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Oddajo Ljudje in zemlja tokrat začenjamo v Afriki. Novinar Branko Vrabec je bil v glavnem mestu Gane, Akri, kjer je podjetje Vinakoper organiziralo prvi vinski sejem na Zahodu črne celine. Iz Afrike bomo šli na Ukovške planine nad Ukvami na obronkih Karnijskih Alp. Izvedeli boste, koliko vrst čebel, med njimi tudi novo vrsto, so našli med triletnim monitoringom v Sloveniji. Slovenski pridelovalci zelenjave so združili moči v projektu "Sveže in zdravo", ki si prizadeva za povečanje porabe sveže, lokalne in integrirano pridelane zelenjave v Sloveniji. V rubriki Zelena kohezija pa boste z učenci iz Hruševja pri Postojni odkrivali naše gozdove, ambasadorka pa tokrat promovira trajnostno rabo materialov in izdelkov.
VRTNICE z VRTA NEKREP Tokrat smo si ob vili Nekrep na Pragerskem ogledali 6 tisoč kvadratnih metrov velik okrasni vrt. V teh dneh ga še polepšajo vrtnice. Kljub poškodbam ob lanskem neurju te kraljice cvetlic dražestno cvetijo. Tatjana prisega na vrtnice angleškega žlahtnitelja Austina in nemške vrtnarske hiše Kordes. Z GAIO NA OBISKU V LJUBLJANI V prestolnici ima vrt tudi gospa Tijana. Na njem proste trenutke preživlja vsa družina, zato je delo hitro, pa tudi vzorno opravljeno. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, tokrat svetuje, kako med poletjem z nujnimi hranili oskrbeti predvsem plodovke. SLADKO KISLI ČOLNIČKI A ni užitek, ko se na grmovnicah rdečijo/črnijo plodovi? In jih med opravili pohrustamo in si potešimo žejo? Če imamo dovolj jagodičja, ga lahko premenimo v enostaven sirup, ki ga pred pitjem mešamo z vodo. Ali pa ustvarimo 'reciklirano' sladico: čolničke s sadjem. navrtu@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba in besedilo: Laibach Laibach je nemško ime za Ljubljano in reko Ljubljanico, je pa tudi naziv slovenske glasbene in več medijske skupine. Pri Laibach gre za medijsko najbolj odmeven projekt popularne kulture, katerega slava sega čez meje Slovenije.
Ob koncu sezone se v oddaji Ah, ta leta! obračamo nazaj, k zgodbam, ki so se nas v preteklem letu dotaknile. Bilo jih je res veliko, preveč za eno oddajo. Zbrali smo osem zgodb posameznikov in skupin, ob katerih smo se smejali, jokali, vzdihovali in se jim čudili. Od premagovanja depresije do ustvarjanja umetnin, od rolanja ob obali do ustvarjanja toplih sosedskih odnosov – od vseh smo se česa naučili.
Za poletje so značilni vročinski valovi, poletni športi in kopanje v morju, v njem pa so lahko meduze. Na svetu jih poznamo več kot 200 vrst. Za Slovenijo so značilne uhati klobučnjak, veliki klobučnjak, morska cvetača, kompasna meduza, mesečinka in lasasta meduza, opažajo pa tudi nove. Lani so se množično pojavljali morski klobuki. Bodo tudi letos v Jadranskem morju meduze? To nas zanima predvsem za mesečinko, ki nas lahko boleče opeče. Kakšna je kakovost naših kopalnih voda in kako daleč v prihodnost lahko napovedo vročinske valove? Kam v Evropi na počitnice, če bi radi tam jadrali na deski ali se ukvarjali s podobnim športom, za katerega je potreben veter?
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Na kmetiji Klemenčič so na sortnih poskusih ocenili dosedanjo poljedelsko sezono. Vpliv hladne in deževne pomladi na travinje nam pojasni dr. Branko Kramberger s FKBV v Mariboru. Na poskusnih poljih Biotehniške fakultete v Ljubljani so javnosti predstavili poskuse z zelenjadnicami in zelišči. KGZ Maribor in Biotehniška šola Maribor sta tudi letos pripravila tradicionalni dan sadjarske in vinogradniške tehnike. Z mag. Jožetom Miklavcem opozorimo na obvezno zatiranje ameriškega škržatka. Dodamo nekaj utrinkov z 20.mednarodnega študentskega tekmovanja avtonomnih poljskih robotov in 11. mednarodnega ocenjevanja univerzitetnih vin. Oba dogodka so pripravili na Univerzi v Mariboru.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Marmor iz Sežane je eno najstarejših slovenskih kamnoseških podjetij s 76-letno tradicijo pridobivanja in obdelave kraškega naravnega kamna. Pred 20 leti so se pionirsko lotili pridobivanja kamna podzemno, danes jim to daje tehnološko prednost. Obiskali pa smo tudi lončarsko družino Žuman iz Ljutomera, ki vztrajno lončari na tradicionalen način. Saša Žuman poudarja, da moraš biti za lončarski kolovrat rojen, treba je imeti ljubezen do gline in dediščine. Temu je predan vse od mladih dni.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Stanko Premrl/besedilo France Prešeren Prežeti smo s temi verzi, vtisnjeni so v narodno podzavest … pa tudi v tlak glavne ulice v Ljubljani. Zdravljica je najbolj znana slovenska skladba, ki jo pojemo in ponavljamo, ob sedmi kitici pa spoštljivo molče stojimo.
Veliko Slovencev si deli strast do vrtnarjenja. Okoli hiš nastajajo prave zelene oaze, skrbno urejene travnate površine, ki jih bogatijo prelepe cvetlične gredice prelivajočih se barv, okrasno grmovje, ribniki in številna drevesa. Okrasnim vrtovom pa se seveda pridružujejo tudi zelenjavni vrtovi, saj se ljudje vse bolj zavedamo pomena domače, ekološko pridelane zelenjave. O tem, zakaj je vrtnarjenje tako priljubljeno, koliko truda, znanja in dela je potrebnega za negovanje vrta, katere rastline so v slovenskih vrtovih najbolj priljubljene ter kako slovenski vrtovi postajajo vse bolj urejeni, domiselno oblikovani in rastlinsko pestri se bomo v studiu pogovarjali z Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji potok. Lidija in Peter Knavs sta oazo miru, barv in vonjev, kot rada poimenujeta svoj okrasni vrt, začela oblikovati pred dobrimi 15 leti kot popolna vrtnarska začetnika. Danes ima njun vrt vse, kar vrt z veliko začetnico mora imeti: vodni motiv, zanimivo drevnino in grmovnice, smaragdno zeleno trato, ki se v širokih pasovih vije med barvitimi gredami, zanimivo vrtno okrasje, kamne iz bližnje okolice … Vrtiček pa si lahko privošči vsak, tudi ljudje, ki živijo v blokih – kako ga na svojem balkonu ali terasi načrtovati, katere rastline izbrati in kako jih pravilno negovati, bo z nami delila Jerneja Jošar, zagovornica ekološkega vrtnarjenja.
V Sloveniji obsegajo travniki 17 % zemljišč, kar je okvirno 345.000 hektarjev površine. Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče ugotoviti čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteto rabe in starost travinja. To je z analizo satelitskih posnetkov razkril prvi monitoring slovenskih travnikov. Ugotovili so, da se travniki danes kosijo večkrat kot nekoč. Pogosta košnja vpliva na to, da na njih živi manj vrst rastlin in živali. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so v triletni raziskavi našteli zgolj 239 od 575 doslej najdenih vrst divjih čebel pri nas. V Notranjskem parku za obnovo travnikov skrbijo tako, da semensko mešanico žanjejo s posebnim krtačnim traktorskim priključkom in jo sejejo na vrstno osiromašene površine. Kako ohraniti vrstno pestrost travnikov? Je lahko zadosten ukrep poznejša košnja trave?
Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
V spodnjem Podravju je zaradi obilnih padavin reka Pesnica poplavila okoli 1000 ha kmetijskih površin. Na teh kmetijskih površinah so posevki popolnoma uničeni. Kako takšni ekstremni vremenski pogoji vplivajo na rodovitna tla bomo govorili z gostom v studiu. Na poljih Selekcijsko poskusnega centra Ptuj so nedavno predstavili robotiko, ki je primerna za uporabo v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in partnerji so pred kratkim zaključili projekt v katerem so proučevali neposredno trženje na kmetijah. V nekdanjem grajskem parku se pod vznožjem Pohorja razlega Botanični vrt Univerze v Mariboru. Tudi v Botaničnem vrtu morajo delo prilagajati neugodnim vremenskim razmeram.
ZELIŠČARSKI TEDEN NA DUGEM OTOKU Konec maja na hrvaškem Dugem otoku poteka tradicionalni zeliščarski teden. Tako smo ga poimenovali, ker takrat otoške zeliščne steze dišijo po zeleh, ki jih udeleženci nabirajo predvsem za čaje. Namen tedna, ki ga organizira Društvo Izvir, je spoznavanje sredozemske flore; od skoraj neopaznih stebelc popovca in nežne šentjanževke do mandljevcev in indijske lipovke z izjemno dišečimi cvetovi. Čeprav smo z ekipo oddaje Na vrtu Dugi otok obiskali že sedmič, smo tudi letos spoznali marsikaj novega...
Neveljaven email naslov