Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izsledki humanega biomonitoringa Zgornje Mežiške doline iz leta 2001 so pokazali, da je imelo več kot 80 odstotkov otrok, starih tri leta, v krvi vsebnost svinca, večjo od 100 mg na liter. Na podlagi teh podatkov so izvedli sanacijo območja. Lani je vrednost nad 100 mg na liter imelo le še 4,5 odstotka otrok. Svinec je le ena izmed škodljivih snovi, ki smo jim vsak dan izpostavljeni: pesticidi, bisfenoli, ftalati, kadmij, parabeni, per- in polifluoroalkilne snovi … Strupene kemikalije lahko nastanejo tudi ob pripravi hrane. A izpostavljenost škodljivim snovem ne vpliva na vse enako. Kako raziskovalci ugotovijo, komu bodo kemikalije bolj škodovale?
Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.
Skladba "Silvestrski poljub" je nastala pred pol stoletja, decembra 1971. Napisala sta jo mojstra Jože Privšek in Dušan Velkaverh, zapel pa jo je nekega decembrskega dopoldneva Alfi Nipič, prav v studiu TV Slovenije, med snemanjem silvestrske oddaje.
Pred vstopom v novo leto premierno predvajamo že 1400. oddajo Na vrtu. Nekatere stalnejše sogovornike smo povprašali, kaj bi spremenili, kako se pripravljajo na snemanje, kaj jim je najbolj ostalo v spominu... Pokukali smo tudi v zakulisje nastajanja oddaje, Sebastjan Lipar pa je za sodelavki Ireno Bedrač in Ana-Marijo Berk naredili poseben šopek in aranžma, prav tako pa sta Irena in Ana-Marija izbrali rastline, s katerimi sta presenetili sodelavce.
V zadnji oddaji v letu 2023 smo se ozrli na opravljeno delo. Pripravili smo 39 oddaj, se družili na različnih koncih Slovenije. Spoznavali in predstavljali smo poklice ter podjetnike in obrtnike, ki po dosežkih, inovativnih idejah izstopajo. V oddaji smo med drugim predstavili nagrajence v letu 2023. Krogu odličnih so se pridružili Robert Medle iz Novega mesta, podjetnik leta 2023, obrtnika leta pa sta Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Ob tem so se poklonili še Franku Bergnachu iz Spodnje Idrije, obrtniku, ki pri 80 letih vztraja in širi znanje v gostinstvu. Pred gospodarstvom je veliko izzivov, ki jih prinašajo ohlajanje in dodatne napovedane davčne obremenitve.
Spomnili se bomo nekaterih najlepših zgodb leta 2023. Strokovne sodelavce in druge goste, ki pomagajo oblikovati oddajo OŽL smo povprašali, kaj bi si po njihovem mnenju, v novem letu zaželele živali. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Edina stalnica v življenju so spremembe. Kar nekaj jih je na svoji osebni in profesionalni poti doživela tudi prva dama slovenske televizije Miša Molk. Katere spremembe so jo najbolj zaznamovale in katerih se še veseli, pa v zadnji oddaji Ah, ta leta!, preden se na koledarju spremeni letnica.
V zadnji oddaji letošnjega leta se bomo sprehodili skozi najodmevnejše znanstvene dosežke. Slovenski znanstveniki so z višine 6000 km z nanosatelitom z le nekaj milimetrsko kamero posneli Zemljo. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri sta bila tudi dva slovenska, je na dnu Tihega oceana odkrila nov ekosistem. Znanstvenikom je prvič uspelo izolirati RNK izumrle živali, 130 let stare vzorce tkiva tasmanskega tigra. Decembra je čez Atlantski ocean poletelo prvo letalo, ki ga je poganjalo izključno biogorivo. Računalniški strokovnjaki so začeli razvijati največji in najmočnejši kvantni računalnik na svetu. In še medicina: v ZDA so prvič uspešno presadili oko. Izpustili pa ne bomo niti umetne inteligence in chat GPT-ja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Tomaž Kavčič že nekaj let z ekipo v dvorcu Zemono nadaljuje družinsko tradicijo Gostilne pri Lojzetu. Prvi zapisi o gostinstvu v družini Kavčič segajo v leto 1887. Tomaževa mama je gostilno iz Dornberka preselila na dvorec Zemono. Tomaž pa je letošnjega maja postal njegov lastnik. Pri ustvarjanju v kuhinji prisega na okuse, tradicijo in inovativnost. V Višnji Gori pa smo obiskali Darka Korošca, ki ga je pred 30 leti pritegnila slovenska ljudska glasba. Po skromnih začetkih izdelovanja ljudskih glasbil se danes lahko pohvali z znanjem izdelave več kot 35 glasbil. Je eden redkih prejemnikov zlate vitice, najvišjega priznanja na področju rokodelstva v Sloveniji.
Predstavljamo modre ruske mačke. Opozarjamo na praznične nevarnosti za naše mačke in svetujemo, kako jim omiliti stres. Obiskali smo Nina, 12 in pol let starega vipeta, ki ima za sabo pestro zgodovino, zdaj pa uživa v ljubečem domu. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Prikrade se ob koncu leta, v nas sproži nemir, pričakovanje, toplino, veselje in cel kup posebnih občutkov, ki jih lahko imenujemo zgolj božično vzdušje. Božično-novoletni prazniki po navadi vključujejo kombinacijo tradicionalnih elementov, kot so okrasitev božičnega drevesca, lučke in venčki. Prav tako so del prazničnega vzdušja pesmi in glasba, posebne jedi ter obdarovanje. Vse to smo odkrivali tudi v oddaji Ah, ta leta!
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Tekmovanje mladih evropskih floristov Ko narava povečini počiva in nas le nekaj grmov razveseljuje s cvetovi, barvitimi plodovi ali zimzelenim okrasjem, se v oddaji spominjamo dehtečega poletja. Konec avgusta so se v Arboretumu Volčji Potok pomerili mladi evropski floristi na bienalnem tekmovanju Eurofleurs. Zbralo se jih je 12, v dnevu in pol so morali ustvariti kar 5 cvetličnih izdelkov; od šopka do drevesa iz vej. Kako jim je uspevalo, kaj jih je navdušilo za poklic in kdo je bil, po mnenju mednarodne žirije, najbolj natančen pri ocenjevalnih kriterijih, izveste v tokratni oddaji Na vrtu. Adventne dekoracije gledalcev Predstavljamo že tretji sklop adventnih dekoracij naših gledalcev. navrtu@rtvslo.si
Maja in Gregor Šilc sta s turizmom povezana že vse življenje. Gregor se je z osnovami seznanjal kot študent turizma, potem se je zaposlil na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled. Maja pa je odraščala v družini, ki je vseskozi sprejemala goste. Pogumno sta stopila na samostojno pot in svojo zgodbo ves čas povezujeta z naravo ter aktivnim preživljanjem prostega časa. Tudi Špela Strašek je svojo zgodbo našla v domačem kraju Celju. Obrti se je izučila pri znanem celjskem mojstru Tomažinu. Klobučarstvo je ena izmed obrtnih panog, ki pri nas počasi, a vztrajno izginjajo. Špela pa je ena redkih, ki klobuke še izdelujejo na tradicionalen način.
S poznavalko mačk in vodjo Minami Kat, centra mačje kulture, smo govorili o zavetiških mačkah, o tem, kako jim olajšati bivanje v zavetišču in sam prehod v nov dom. Družili smo se s Shebo, psičko pasme airedalski terier in njeno širšo človeško družino. Opozarjamo na nevarnosti, ki jih prihajajoči prazniki prinašajo našim živalim. Predstavljamo raco – kreheljc. Predstavljamo avstralski projekt za ohranjanje populacije koal. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kvizi in ugankarstvo so priljubljena prostočasna dejavnost in že desetletja tudi izredno priljubljena radijska in televizijska zvrst. Kaj nas tako privlači pri reševanju problemov in odgovarjanju na težka vprašanja? Kot pravi dolgoletni televizijski voditelj in urednik Mario Galunič, ki ga lahko spremljamo vsako soboto zvečer v kvizu Joke, smo del tekmovanja od trenutka, ko stopimo v izobraževalni sistem. Kvizi in uganke so sprostitev, zabava, hkrati pa se ob njih tudi učimo in razmišljamo. O tem, ali smo Slovenci ugankarski ali kvizovski narod, v oddaji Ah, ta leta!
Trubarjeva ulica v Ljubljani je ena teh ulic, ki prestolnicam dajejo prav poseben pečat. Tu se sliši preplet številnih različnih jezikov, hiše pa so pričevalke čudovitih zgodb iz preteklosti. Ko je Vesna Vidrih odkrila glino, se ji je odprl nov pogled na svet. Izdelki iz porcelana s svojo le navidezno krhkostjo odražajo njen pogled na življenje. Sorica je slikovita alpska vasica, kjer išče povsem svojo ustvarjalno pot mlad slikar Mohor Kejžar. Na enem svojih številnih sprehodov se je z barvnimi pršili lotil skal sredi narave. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Narejena iz lesa, domače opeke in kamna, danes pa popolnoma obnovljena, priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Prihod žlikrofov v Idrijo ima zanimivo zgodovino. Prav tako ima njihova vloga v kulinariki različne razlage. Okusna jed teh krajev pa ima tudi svoj praznik.
Neveljaven email naslov