Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
URBANO KOMPOSTIRANJE Z Davorjem Špeharjem tokrat izdelujemo domač kompost bokaši in tudi kompostnik. S posipom z aktivnimi mikroorganizmi je proces razkrajanja hitrejši. Maso lahko vkopljemo kar v gredo, mesto pa označimo, da lahko dodajamo nove kompostne kupčke. OSKRBA PELARGONIJ Sebastjan Lipar vsak teden preveri, kako se godi rastlinam v prezimovališču. Iz vršičkov, ki jih je odstranil, je naredil zimske potaknjence pelargonij, čeprav je to manj uspešno kot poletno potikanje. Zaliva jih zmerno, na največ štirinajst dni. TOPINAMBUR Topinambur je tujerodna, ponekod že invazivna vrsta, zato sestoje na vrtove sadimo premišljeno. Na kmetiji Mazejevih topinambur zarašča rob njive, tam ga sproti izkopavajo vso zimo. Chef Ervin Podbregar pa ga bo ponudil v jedi. ADVENTNE DEKORACIJE Tudi tokrat občudujemo vaše adventne dekoracije. Fotografije s podrobnim opisom ste nam pridno pošiljali.
Podjetje Doorson je z lastnim razvojem in proizvodnjo v 30 letih delovanja postalo vodilno v panogi. Prehod na samostojno pot pa je bil zelo tvegan. Gospod Slavko Cehner se je z majhno ekipo brez večjih izkušenj in kapitala, vendar z veliko poguma lotil razvoja izdelkov kar v manjših kletnih prostorih. Danes večino proizvodnje izvozijo, njihova vrata pa krasijo številne znane hotelske in letališke komplekse. Tudi rokodelci se srečujejo z izzivi, kako ohraniti svojo obrt. Za tradicionalne poklice, kot so pletar, kovač, steklopihalec, zanimanja med mladimi ni.
Ugotavljamo, kako sanacija brežin Ptujskega jezera vpliva na tamkajšnje ptice. V pogovoru s prevajalko knjige Bambi: Življenjska pot v gozdu odkrivamo pravo, ne Hollywoodsko bistvo zgodbe, ki jo je v začetku 20. stoletja zapisal pisatelj Felix Saltn. Svetujemo kako, kdaj, s čim in zakaj pozimi hranimo prostoživeče ptice. Predstavljamo največjega in izredno pisanega predstavnika golobov – nikobarskega goloba. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Za današnji čas je značilna epidemija osamljenosti, čeprav večina prebivalstva živi v gosto naseljenih mestih. Prijateljstvo je zveza, ki je enako pomembna kot partnerska in ki dokazano pripomore ne samo k boljšemu počutju, ampak tudi k boljšemu telesnemu zdravju. Prijateljstvo znižuje stres, krvni tlak, zmanjša celo možnost za srčni infarkt. Več o prijateljstvu in zakaj je zelo dobro imeti dobrega prijatelja, v oddaji Ah, ta leta!
V Narodnem muzeju hranijo repliko najstarejšega glasbila na svetu - neandartalčevo piščal, ki je povsem identična originalni. Izdelali so jo strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo, ki so prvotno glasbilo skenirali s posebno napravo, imenovano mikrotomograf. Z njim izdelajo posnetke notranjosti različnih predmetov ali materialov, ne da bi fizično posegali vanje. Pokazali so nam, kaj se skriva v zaprtem čokoladnem jajcu, pa tudi kaj so odkrili v notranjosti rotorjev šifrirne naprave Enigma, ki je desetletja ležala v razbitinah nemškega vojaškega plovila. Na mariborski medicinski fakulteti s pomočjo nanotomografa, naprave, ki omogoča še večjo ločljivost, gledajo v notranjost 3D modelov človeških tkiv. Kaj vse še preučujejo s takimi napravami?
Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
MOZIRSKI GAJ ZNOVA VABI V mesecu z najkrajšimi dnevi nas Mozirski gaj vabi na različno osvetljene poti Božične bajke. Park slovenskih vrtnarjev je avgustovska ujma zelo prizadela, številne grede so bile uničene, stavbe porušene. Marljivi člani društva in številni prostovoljci pa so poskrbeli, da se med njegove grede lahko že nekaj mesecev kasneje znova umaknemo pred mestno gnečo. NAJ PREDVRT OČARA TUDI POZIMI Strokovna sodelavka kluba Gaia in ekipa oddaje Na vrtu sta tokrat obiskali Mirjam Pavlič v Preddvoru. Tam smo izvedeli, kako pampaška trava najlažje preživi zimo, kako zaščititi posodovke in narediti preprosto hiško za ježke. Ker gospa Mirjam okrasne nasade pred vhodom v hišo spreminja glede na letne čase, smo poskrbeli tudi za zimsko okrasje. ADVENTNI VENČEK Nežni, romantični odtenki, ki se prelivajo od umazano bele do pastelnih rdeče in vijoličaste, so glavne modne smernice letošnjih adventnih dekoracij. Izjemen adventni venček je naredila dr. Sabina Šegula. PRAZNIČNE DEKORACIJE GLEDALCEV V adventnih oddajah Na vrtu predstavljamo tudi izvirne praznične dekoracije gledalcev. Začenjamo s tremi zamislimi. navrtu@rtvslo.si
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je tudi letos podelila prestižni priznanji obrtnik leta in podjetnik leta 2023. Za obe kategoriji je bilo nominiranih kar devet izjemno uspešnih kandidatov. Težko delo za komisijo, ki vse nominirance obišče in oceni po finančnih kazalnikih, vpetosti v okolje, urejenosti, odnosu do delavcev. Na koncu, tako predsednik komisije Marko Kajzer, odločijo minimalne razlike. Letos je tako kristalni globus za podjetnika leta pripadel Robertu Medletu iz Novega mesta, ki vodi podjetje z okoli 200 zaposlenimi. Bronasti kip kovača pa sta v podjetje KIT Žižki odnesla Anton Cigan in Peter Tibaut iz Črenšovcev. Priznanje najstarejši obrtnik leta 2023 je prejel 80-letni gostinec Franko Bergnach iz Spodnje Idrije. Na slovesnosti so podelili tudi mojstrske diplome 126 mojstricam in mojstrom.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Avtor besedila: Tomaž Pengov Avtor glasbe: Tomaž Pengov Ploščo Odpotovanja, kjer je bila prvič objavljena pesem V nasmehu nekega dneva, je Tomaž Pengov posnel leta 1973, deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. To je bila prva kant avtorska velika plošča v Sloveniji, jhkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, s ketarim bomo v pogovoru obudili spomine na nastajanje Odpotovanj. Zagonetno sporočilo skladbe V nasmehu nekega dneva zmeraj znova odkrivajo poslušalci in se z njo podajo na pot s Tomažem Pengovom, ki “je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev,« kot ga je označil njegov prijatelj in sopotnik, pisatelj Milan Dekleva, ki bo sodeloval v pogovoru in osvetlil lirično širino Pengovove poezije.
Ljudje, ki so družbeno aktivnejši in so vključeni v lokalno skupnost, so bolj zdravi, bolj vitalni in tudi dlje neodvisni kot tisti, ki živijo v osami. V družbi, v kateri so starejši razumljeni predvsem kot skrb in breme drugih, je žal osamljenih starejših ljudi vse več. Na pobudo Marjana Sedmaka je tako pred 18 leti vrata odprl prvi dnevni center aktivnosti v Sloveniji. Danes je teh že veliko več in s svojimi dejavnostmi skrbijo za aktivno in kakovostno staranje Slovencev. Druženje, izobraževanje, gibanje, petje in tudi igranje – vse to in še več ponujajo dnevni centri aktivnosti za starejše. Nekaj smo jih obiskali tudi v oddaji Ah, ta leta! Gost v studiu pa bo Marjan Sedmak, pobudnik prvega Dnevnega centra aktivnosti v Sloveniji.
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
MAČEHE SO NADOMESTILE OKRASNE KOPRIVE Verena in Zvonko Mikša iz Dornava obožujeta okrasne koprive. Te, žal, ne prezimijo na prostem, zato jih novembra izpulita in dasta na kompost. V prazne lonce posadita rumeno cvetoče mačehe. Niti pozimi dom ne sme biti brez cvetja, pravita. Koprive pa ohranjata v spominu tudi tako, da jih naredita iz krep papirja. NENAVADNE GUNERE Ko smo nedavno obiskali Gorazda Mauerja na njegovem vrtu Rifnik, so nižjo posodo prekrivale drobne sadike. Izvedeli smo, da gre za sejančke dlanastokrpe gunere, rastline z ogromnimi listi. Nekaj let vzgoje je treba, da je sadika primerna za presajanje. Predstavljamo nekaj zanimivosti iz življenja guner. DEKORACIJA IZ BREZE IN KALIKARPE Sebastjan Lipar tokrat navdušuje z zunanjo postavitvijo. Pred začetkom adventa je ob figo postavil konstrukcijo iz brezovih vej. Mednje je dodal vijoličaste plodove. Belo-vijoličasta je tradicionalna adventna kombinacija, ki ju je Sebastjan prepoznal v brezi in kalikarpi.
V središču Ljubljane je letos spomladi vrata odprla slaščičarna z zanimivim imenom in še zanimivejšimi izdelki – Yauya Patisserie. Unikatne torte in slaščice ter čim bolj kakovostne sestavine: to je moto njene lastnice in mlade ekipe, ki ob Ljubljanici ponuja pisano paleto sladkih in slanih dobrot. Umetniški navdih, obrtniško znanje o kamninah in obdelavi kamna pa terja poklic kamnosek. Privablja mlade, ti pa pišejo uspešno zgodbo tudi v tujini. Med njimi je Sibila Leskovec, državna prvakinja v kamnoseštvu in četrta na tekmovanju EuroSkills 2023, študentka Višje strokovne šole v Sežani. Obiskali pa smo tudi mlade, ki na Srednji gradbeni, geodetski, okoljevarstveni šoli in strokovni gimnaziji Ljubljana pridobivajo strokovna znanja. Z novimi trendi in tehnologijami obdelave pa so nas seznanili v kamnoseštvu Svete.
Obiskali smo društvo za pomoč živalim Wet noses in spoznali prijazno psičko Pupo. Po petih letih ujetosti v boksu, zdaj išče nov skrben dom. Preverili smo, katere ptice in druge živali lahko na pragu zime opazujemo v Krajinskem parku Škocjanski zatok. Predstavljamo muce, ki v Zavetišču za živali Maribor čakajo na nove skrbnike. Opozarjamo na ponavljajoča vnetja ušes pri psih in svetujemo, kako pomagati. Odkrivamo ozadje trgovine z ogroženimi prostoživečimi živalmi in pojasnjujemo kaj pomeni CITES. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
slovenska ljudska Nekatere pesmi si brundamo vsak dan, druge, ko smo v posebnem razpoloženju, toda samo petje določenih pesmi ima obredno moč, ki zahteva tudi posebno opravo in geste. Na Jurjevo, 24. aprila, v Beli Krajini tako pojejo prav posebno pesem, ki ima simbolni in obredni pomen. Pesem opeva običaj Jurjevanja, ki ga še danes poznajo v Beli Krajini. Ključne elemente pesmi bomo preučili z glasbenikom Janezom Dovčem, z glasbeno urednico Simono Moličnik pa bo tekel pogovor tudi o tem, kako nastane avtorska komopozicija, ki zajema iz ljudske glasbe - kdaj pesem več ni ljudska, in kdaj dobi izvirne elemente avtorstva.
Neveljaven email naslov