Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Včasih nam zmanjka idej, včasih ostanemo brez motivacije, včasih potrebujemo zgolj dobro zgodbo … in takrat je najbolje, da poiščemo navdih. V letu 2023 smo pri ustvarjanju oddaje Ah, ta leta! spoznali kopico izjemnih ljudi, številne smo gostili v studiu, še več smo jih srečali na terenu. Znova in znova so dokazovali, da je starost zgolj številka. Upokojenci si zaslužijo počitek po desetletjih dela, vendar se nekateri, med njimi tudi nekaj naših sogovornic, z veseljem spet vključijo na trg dela in s ponosom opravljajo svojo novo službo. V osmem ali devetem desetletju življenja Milena in Franci Malovrh še vedno z veseljem smučata, upokojena balerina Marjeta Šrot večkrat na teden skrbi za moč in zdravje svojega telesa tudi z obiski fitnes centra, Marinka Lombar Peternel z optimizmom in močno voljo premaguje bolezen, tetraplegik Željko Vertelj je po poškodbi svoje novo poslanstvo in smisel našel v slikanju z usti, Andreja Zupančič Razpet si vedno rada vzame čas za hojo – tudi po Jakobovi poti –, s katero se polni in ohranja svoj notranji mir. Stoletnica Antonija Kontler, upokojena učiteljica, se veseli vsega, kar ji prinaša vsak nov dan. Rada se spominja preteklosti in skrbno utrjuje odnose z družino in prijatelji, kar jo ohranja srečno in zadovoljno.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Informacijsko-komunikacijska tehnologija in internet sta postala tako vpeta v naše življenje, da si dneva brez njiju skoraj ne moremo predstavljati. Tudi če nista bila del vaše mladosti, sta lahko del življenja v zrelih letih. O tem je prepričana tudi naša gostja Ana Pleško, soustanoviteljica socialnega podjetja Simbioza, katerega temelji so medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in vseživljenjsko učenje. Več v oddaji Ah, ta leta!
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
V možganih imamo 100 bilijonov in več povezav – več kot je, tako pravijo, zvezd v galaksiji. Nekatere od teh povezav so »odgovorne« tudi za naš spomin. Ta nam pove, kdo smo in kje smo. Zaradi spomina prepoznamo besede, ki jih beremo, in zvoke, ki jih slišimo. Prve raziskave o spominu je že leta 1885 opravil nemški znanstvenik Ebbinghaus. Nekatere njegove ugotovite o spominu držijo še danes: kar se na hitro naučimo, tudi na hitro pozabimo, starejši pa najhitreje pozabijo tisto, kar so se naučili nazadnje. V tokratni oddaji Ah, ta leta! bomo o spominu govorili z dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Neveljaven email naslov