Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes lahko športniki s smučmi lebdijo malo več kot 250 metrov. Za smučarske polete potrebujejo mogočne naprave, smučarske letalnice, ki jih je na svetu le pet: v Planici, Oberstdorfu, Kulmu, Vikersundu in Harrachovu. Le pri eni, v Harrachovu, pri načrtovanju ni sodeloval Janez Gorišek. Z bratom Ladom sta očeta smučarskih letalnic. Prva med njimi, Planica, je nastala pred natančno 50 leti. In Letalnica bratov Gorišek je doživela največ, 28 svetovnih rekordov v zgodovini, tudi prvi skok čez magično mejo 200 metrov. Iz Madžarske reportaža o jadranju po Blatnem jezeru, kjer, če preveč ne zamrzne, razprejo jadra tudi pozimi. Iz Hrvaške legenda o rudarjih in njihovih potomcih, ki je še vedno zelo živa v kraju Rude, iz Furlanije – Julijske krajine pa o mednarodnem festivalu skulptur iz snega in ledu, ki so ga letos že četrtič priredili v mestecu Tablja v Kanalski dolini.
Z območja Alp, Donave in Jadrana o spominu na slamnikarstvo, ki je zaznamovalo razvoj Domžal, in o ekspresivnih lesenih maskah, značilnih za hrvaško pokrajino Medžimurje. Iz Madžarske zgodba o priljubljenem družinskem zdravniku, rojenem v Palestini, iz Bavarske pa o tradicionalnem plesu sodarjev, ki ga v Münchnu prirejajo vsakih sedem let. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE LAFRE – MASKE IZ TURČIŠĆA ABDUL RAHIM PLES SODARJEV
V Radmirju v Zgornji Savinjski dolini je bila v času baroka znamenita romarska pot, za katero so vedeli po vsej Evropi. Ludbreg v Podravini je mesto domiselnih in podjetnih ljudi, ki so prepričani, da živijo v središču sveta. V kraju Visco, v Furlaniji - Julijski krajini, je edini pokriti poligon v Italiji za urjenje psov za iskanje izpod ruševin. Na zasneženi bavarski planoti Scharitzkehl Sepp Walch še pred začetkom dneva poskrbi za popolne tekaške proge.
Poleg novic, zanimivosti in povabil na kulturne prireditve zgodba iz Hrvaške o tem, kako se mesto Reka z zaledjem pripravlja na leto 2020, ko bo evropska prestolnica kulture; iz Madžarske o interaktivnem muzeju letalstva v Szolnoku, iz Furlanije - Julijske krajine o izjemnem alpinističnem paru Nives Meroi in Romanu Benetu, iz Slovenije pa o koroških tradicionalnih jedeh s pridihom sodobnega. PROJEKT 27 SOSESK LETALSKI MUZEJ V SZOLNOKU NIVES MEROI IN ROMAN BENET KOROŠKA KULINARIKA
Poleg novic in zanimivosti tokrat na popotovanju po Srednji Evropi predstavljamo muzej na prostem, spomin na fronto in žrtve prve svetovne vojne v Karnijskih Alpah ter madžarsko pogorje Matra, zakladnico mineralov. Iz Hrvaške zgodba o alpinistu in svetovnem popotniku Stipetu Božiću, iz Slovenije pa o vratolomnih podvigih akrobatske skupine Dunking Devils.
Sodelavci hrvaške televizije predstavljajo Baranjo, pokrajino na vzhodu Hrvaške na meji z Madžarsko in Srbijo. Od naravnega parka Kopački rit do vinorodnih Zlatnih brd, med rekama Dravo in Donavo, je manjši del Baranje, toda za Hrvaško zelo pomemben. Gre za enega njenih najbogatejših predelov, ki je bil skozi zgodovino vselej cilj najrazličnejših zavojevalcev, v času domovinske vojne v 90. letih preteklega stoletja pa je bil tudi najdlje okupiran. Veliko prebivalcev se je izselilo, zdaj pa prihajajo novi, ki v čarobnem prepletu zemlje in vode na tem območju vidijo raznovrstne priložnosti.
Petsto let po rojstvu Benetke z veliko pregledno razstavo v Doževi palači ponosno proslavljajo svojega slavnega rojaka Tintoretta, ki je v svojem času veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja. Tomaž Furlan je sprva ustvarjal videoperformanse, v katerih je bil edini igralec, uporabnik lastnih mučilnih strojev: težkih kovinskih protez, kamnitih cokel, naprav, ki te lopnejo po glavi ali udarijo po prstih. Ko pa so se njegove duhovite instalacije pojavile na razstavah, so pritegnile pozornost obiskovalcev galerij. Tridesetletna Tímea Savanya, ki ima že od rojstva okvaro sluha, je vedno hodila samosvojo pot. Iz diplomirane ekonomistke se je prelevila v kreativno slaščičarko in v Szegedu ustanovila podjetje, ki danes zaposluje že osem ljudi. V muzeju na prostem na Zgornjem Pfalškem že nekaj let v adventnem času uprizarjajo prav posebno zgodbo o Marijinem in Jožefovem iskanju zatočišča, ki ju gledalci spremljajo od hiše do hiše.
Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini se ponaša se z izjemnim kulturnozgodovinskim spomenikom: mogočno župnijsko cerkvijo z najvišjo kupolo in tudi po prostornini največjo cerkvijo na Slovenskem. Iz Bolzana zgodba o tem, kako so v prejšnjih stoletjih tovorili blago čez prelaze Južne Tirolske, iz Trsta o robotu za prostovoljno molžo krav v Karniji, iz Hrvaške pa o živahnem utripu prednovoletnega Zagreba.
CENTER ICGEB V TRSTU SOPOTNIŠKA KLOP DOMINIQUE JURIĆ GRAJSKI PARK DINNYÉS Iz Furlanije - Julijske krajine o raziskavah in dosežkih Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo. Iz Bavarske o inovativnih prevozih za starejše in ljudi brez avtomobila v odročnih krajih Frankovske. Iz hrvaške zgodba o umetnici vitraža Dominique Jurić, iz Madžarske pa o parku miniaturnih srednjeveških gradov v kraju Dinnyés.
Dr. Nina Gunde Cimerman, profesorica na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskuje glive, ki živijo v izjemno težkih, ekstremnih pogojih. Na glavnem tržaškem trgu je več kot tisoč mladih in profesionalnih flavtistov zaigralo na edinstvenem koncertu, ki bo kmalu tudi formalno vpisan v Guinessovo knjigo rekordov. 15-letna Réka Bede je evropska prvakinja v slogu fit-kid, ki je na Madžarskem zelo priljubljen. Na južni strani otoka Brača leži Pustinja Blaca, nekdanje zatočišče menihov puščavnikov, ki ima izredno spomeniško vrednost. V rubriki kulturnih prireditev povabilo v münchensko Hišo umetnosti na veliko retrospektivo del Jörga Immendorffa in na ogled zbirke računalnikov v Debrecen.
Jezersko, kraj v zaprti dolini v osrčju Kamniško Savinjskih Alp, je kot prvi v Sloveniji postal član mednarodnega omrežja Gorniške vasi. Hidrotehnični predor Vidova gora na Braču, ki s pitno vodo iz reke Cetine oskrbuje otok, postaja turistično-speleološka zanimivost. Bavarec Ralf Hufnagel že štiri leta v svojem zavetišču srčno skrbi za šibke ali poškodovane mladiče malega netopirja. Po načrtih arhitekta Augusta Romana Burellija so na kmetiji družine Perusini zgradili stolp z vinsko kletjo, ki je danes prava umetnostno-arhitekturna znamenitost Vzhodnih furlanskih gričev.
Skuhna – Svetovna kuhinja v Ljubljani, v kateri vsak dan kuha druga dežela sveta, je socialno podjetniški projekt, ki sta ga leta 2014 razvila Zavod Global in Zavod Voluntariat skupaj z migranti in migrantkami, živečimi v Sloveniji, Agitu Gudeta, pribežnica iz Etiopije, je postala uspešna kozja pastirica in sirarka na nemško govorečem območju v italijanski pokrajini Trento. V mestu Šibenik, ki ima bogato, skoraj tisočletno in tudi burno zgodovino, so se sistematično lotili obnove vseh štirih trdnjav. Čudovito sotesko Blejski vintgar, ki je bila prva v Sloveniji urejena za turistični obisk, je na svoji poti proti Savi izdolbla alpska reka Radovna.
Na eni najlepših točk ob Solčavski panoramski cesti nad Logarsko dolino je posestvo Ložekar, na katerem so že tri generacije zavezane trajnostnemu načinu življenja, uspešno pa združujejo tudi kmetijsko, gozdarsko in turistično dejavnost. Na bavarskih gorskih kmetijah spet vzrejajo staro pasmo alpskih prašičev, ki v resnici niso nikoli izumrli. Nekaj primerkov se je ohranilo na Južnem Tirolskem in v Švici. Iz Karpatske kotline o ljudskem umetniku, lončarju Sándorju Ambrusu, sodelavci Slovenskega programa RAI Furlanije – Julijske krajine pa so pripravili zgodbo o priljubljenem in zelo uspešnem otroškem pevskem zboru Fran Venturini.
Na vrhu Wendelsteina, ki je s 1838 nadmorske višine priljubljena izletniška točka s čudovitim pogledom na bavarske Alpe, so pred 300 leti postavili kapelico, posvečeno svetemu Wendelinu, zavetniku pastirjev in kmetov. V vagonu avtovlaka na progi med Bohinjsko Bistrico in Mostom na Soči, je na ogled stalna potujoča razstava Gorenjskega muzeja, posvečena Maksu Klodiču – graditelju znamenitega bohinjskega predora. Že 14. leto zapored so v karnijski vasici Illegio pripravili veliko razstavo umetniških del iz prestižnih, ne le italijanskih, temveč tudi svetovnih muzejev. Na ogled je 60 upodobitev na temo Očetje in sinovi. Skoraj 1400 kilometrov dolga Tisa, reka tisočerih obrazov, je ena glavnih rek Srednje Evrope. Izvira v Ukrajini in teče skozi Romunijo, Slovaško, Madžarsko in Srbijo, kjer se izliva v Donavo.
Pragozd Krokar leži na gorskem grebenu nad dolino Kolpe. Je največji pragozdni rezervat v Sloveniji in od lani vpisan na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. Svojevrsten preplet narave in umetnosti pod krošnjami dreves na otoku San Giorgio je postavitev desetih kapelic vatikanskega paviljona na letošnjem 16. beneškem arhitekturnem bienalu. Več kot 40 let Margarethe Wagenhäuser skrbi za brezhibno delovanje kuhinje Nürnberške severne klinike, ene največjih javnih bolnišnic v Nemčiji. Stane Sušnik in njegova žena Mojca sta se za rejo oslov odločila iz ljubezni do živali, pa tudi zato, ker so osli simpatični, karakterni in zelo koristni za vzdrževanje pašnikov, ki se na Krasu izrazito zaraščajo. Iz Ljubljane sta se preselila v vasico Gabrovico pri Komnu in ustanovila Oslarijo, zavod za rejo in raziskovanje oslov.
V Sloveniji se vedno bolj uveljavljajo načela trajnostne mode, primeri dobrih praks, ki želijo potrošnike ozavestiti o nepotrebnosti nakupov in ponujajo alternativo: od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do recikliranja in njihove nadgradnje za nove modne kreacije. Samo osem kilometrov iz središča Šibenika se v gozdu skriva Sokolarski center, za ta del Evrope edinstvena oaza ptic ujed, ki so ga ustanovili kot društvo leta 2000. V 18 letih je ekipa centra zdravila na stotine ptic in številne med njimi uspešno vrnila v divjino. V Slovenskem etnografskem muzeju so prisluhnili življenju in njegovim neskončnim pojavnim oblikam, čustvom in drobnim dogodkom slehernika. Njihova druga stalna razstava je izrazito antropološka in s svojim konceptom sega prek meja slovenske etnografije. V kraju Zuglio v Karniji vsako leto na vnebohodno nedeljo priredijo obred poljuba križev. To je starodavni obred v spomin na privrženost vseh podeželskih cerkva matični cerkvi v Zugliu.
Preteklo je natančno 20 let od ponovne naselitve bobra v Sloveniji. K nam se je preselil po vodotokih iz sosednje Hrvaške, kjer so to vrsto konec 90. let prejšnjega stoletja načrtno naselili. János Fábri iz Szarvasa je eden najmočnejših ljudi na svetu. Nima pretiranih mišic ali silno širokih ramen, a kljub temu pri 72 letih dvigne 260 kilogramov. Backo mini express je največja zasebna maketa železnice v Evropi in uresničitev otroških sanj ustvarjalca Antuna Urbića Backa. Po nedavno opravljenih temeljitih raziskavah je angleški profesor Cecil Clough ugotovil, da sta bila resnična junaka Shakespearjeve tragedije o Romeu in Juliji Luigi Da Porto in Lucina Savorgnan, ki je, v furlanskegem Ariisu ob reki Stelli, preživljala poletne počitnice.
Morsko biološko postajo Piran so kot del Nacionalnega inštituta za biologijo ustanovili leta 1969 in je edina slovenska znanstvena ustanova, ki se ukvarja z raziskovanjem morja in spremljanjem njegove kakovosti. Razkošna palača barona Revoltelle v Trstu je danes najpomembnejša galerija moderne in sodobne umetnosti Furlanije - Julijske krajine. Bavarski par Rike Scholle in Eduard Deubzerja iz Haardorda v skupnem ateljeju ustvarjata umetnine iz stekla. Mesto Székesfehérvár je najbolj znano po nenavadnem dvorcu, ki ga je arhitekt in kipar Jenő Bory po svojih načrtih zgradil v spomin na ljubljeno ženo slikarko Ilone Komócsin.
Migracije najvišje izobraženih kadrov so v času globalizacije neizogibne. Tudi v Sloveniji že več let zaznavamo beg možganov, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da je mobilnost znanstvenikov lahko tudi pozitiven dejavnik. Helmut Cerdini, urarski mojster iz Röttingena, neguje zapuščino Kurta Fuchslochera, ki je zasnoval in postavil kar 25 sončnih ur v mestu. Javni zavod Mala ulica v Ljubljani zagotavlja družinam in njihovim otrokom kakovostno preživljanje skupnega prostega časa. Mesto Debrecen je bilo več stoletij gospodarsko, kulturno in versko središče vzhodne Madžarske.
Narodna galerija bo letošnjo 100. obletnico zaznamovala tudi z razstavo najpomembnejše slovenske slikarke Ivane Kobilce, v Mestnem muzeju pa so v pripravili novo stalno postavitev. Naša ekipa je v pripravah na veliki razstavi obiskala konservatorsko-restavratorske delavnice obeh ustanov in spremljala posege na kipih Adama in Eve, ki ju je okrog leta 1484 ustvaril kipar Janez Lipec, in na Kobilčini Kofetarici. V baročnem samostanu Irsee v Allgäuu so tudi letos pripravili rokovske delavnice za okoli sto amaterskih glasbenikov. Šesto let zgodovine in zgodb zaobjema razstava Zakladi in cesarji. Razkošje rimske Srbije, ki je na ogled v Palači Meizlik v Ogleju do 3. junija. Ferenc Ótott je pred desetimi leti oblasti v Szegedu zaprosil za dovoljenje za gradnjo dvonadstropne montažne hiše na reki. Njegove sanje so se uresničile in danes življenja v sožitju z reko Tiso ne bi zamenjal za nič na svetu.
Neveljaven email naslov