Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji, ki jo že 35 let pripravljamo skupaj z javnimi televizijami z območja Alp, Donave in Jadrana, predstavljamo: hitre električne avtomobile prihodnosti hrvaškega inovatorja Mate Rimca; slovensko stičišče tehnologij za starejše Simbioza BTC City Lab; bavarsko plavajočo trgovino z mešanim blagom na reki Majni in kako se v madžarskem pogorju Matra pripravljajo na tekmovanja vlečnih pasjih vpreg. V rubriki kulturnih prireditev pa povabili v kranjski grad Khislstein, v katerem je na ogled razstava z naslovom V roki puščica, doma pa ljubica, ki se osredotoča na počastitev stote obletnice konca soške fronte in münchenski Muzej človek in narava, kjer se vse vrti okoli vode, ki v vseh oblikah, barvah in agregatnih stanjih oblikuje naš planet.
Z ekipo Televizije Slovenija se bomo sprehodili skozi zgodovino in slikovite ulice starodavnega Ptuja, ki velja za eno najlepših mest na Slovenskem. Iz Hrvaške zgodba o projektu Drava Life za zaščito ekosistema in integrirano upravljanje reke Drave. Spoznali bomo Roberta Marótija, madžarskega prvaka v reševanju slavne Rubikove kocke in izjemne, skoraj 500 sto let stare orgle na Južnem Tirolskem, eno redkih renesančnih glasbil, na katerega je še mogoče zaigrati.
Poleg novic, zanimivosti in povabil na kulturne prireditve v tokratni oddaji Alpe-Donava-Jadran prispevki o zgodovini življenja ob jadranski obali, kot jo pripoveduje podvodna arheologija na mednarodni razstavi v Trstu; o posebej izurjenih psih, za odkrivanje eksploziva na münchenskem letališču; o tem, kako poteka izobraževanje na vrhunski vinarski šoli v Požegi in o bogastvu sort slovenskega navadnega malega zvončka in ljubiteljih zvončkov, ki jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto celo posvetijo festival.
PLETERSKE ŠTIMANCE SAMOSTANSKA ROČNA DELA HIŠA DOŽIVETIJ HUNGARIKUM SMUČARJI PARAPLEGIKI NA ROGLI Štimance niso slovenska posebnost. Podobne umerjevalce akustike poznajo povsod po Evropi. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah pa je izkušnja petja in poslušanja glasbe neverjetna. Janez Jocif, ki že več let raziskuje srednjeveško glasbo in sam izdeluje tudi glasbila iz tistega časa, poskuša razvozlati skrivnosti srednjeveških gradbenih mojstrov. Iz Bavarske zgodba o ohranjanju samostanskih baročnih ročnih del; v Budimpešti bomo obiskali Hišo doživetij Hungarikum, v kateri z najsodobnejšo tehnologijo predstavljajo madžarsko tehniško in kulturno dediščino, za konec pa se bomo pridružili smučarjem paraplegikom na Rogli.
Monotematska oddaja Alpe-Donava-Jadran avtorice Zsuzse Sári, sodelavke madžarske televizije, predstavlja Őrség, slikovito pokrajino z bogato zgodovino, kulturno dediščino in čudovito naravo. Őrség leži ob avstrijsko-slovenski meji v jugozahodnem delu Železne županije. Na tem območju so Madžari ob osvajanju Karpatske kotline postavili svoje stražarje, ki so z vzpetin varovali mejno črto. Od tu izvira tudi ime pokrajine: Őrség oziroma Straža. Imena družin, ki so nekoč uživala podporo kralja, so še danes enaka kot v zapisih izpred tisoč let, zato to pokrajino štejemo za eno najstarejših madžarskih pokrajin.
Popotovanje po Srednji Evropi začenjamo v vasici Gorjuše, kjer le še redki ohranjajo več kot 250-letno tradicijo izdelovanja lesenih, bogato okrašenih pip. Nadaljujemo na tradicionalnem bavarskem sejmu izumov, kjer zmagujejo najbolj norčave domislice. Na Madžarskem bomo spoznali uspešno sodelovanje modne oblikovalke s tekstilno tovarno, ki zaposluje večinoma ljudi s posebnimi potrebami, na Hrvaškem pa kako iz nekdanjih skromnih jamskih domovanj nastajajo ugledne vinske kleti.
Iz Slovenije zgodba novi metodi zdravljenja raka - elektrokemoterapiji, ki so jo razvili strokovnjaki ljubljanskega Onkološkega inštituta. Iz Madžarske o naravnem jamskem termalnem kopališče v kraju Miskolctapolca; iz Bavarske o varuhu narave, poklicnem plezalcu in fotografu Christianu Pfanzeltu, ki že več kot 20 let opazuje in beleži premembe v gorskem svetu; iz Hrvaške pa portret mesta Sisak, ki je bilo po drugi svetovni vojni ideal socialističnega razcveta na območju nekdanje Jugoslavije.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je bila prvič v sporedu decembra 1982 in je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Po 35 letih jo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih inačicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski. Častitljivemu jubileju namenjamo prvo zgodbo današnje oddaje. V nadaljevanju o tem, kako so na Madžarskem zaznamovali leto skladatelja in pedagoga Zoltána Kodályja in kako na Bavarskem s hrupom in strašljivimi maskami preganjajo zle duhove zime. Iz Furlanije - Julijske krajine pa o mladi uspešni ritmični gimnastičarki Alexandri Agiurgiucu, ki se v Vidmu pripravlja na olimpijado.
Vsako četrto leto je v Landshutu na Bavarskem vse drugače. Mesto se pripravlja na poroko, ali bolje rečeno na uprizoritev poroke. Več kot 2000 meščank in meščanov obleče srednjeveška oblačila, zajaha konje in sede na vozove v spomin na poroko vojvode Jurija s poljsko princeso Jadvigo. Poroka je bila do neke mere tudi politično dejanje. Bavarska se je z njo združila s Poljsko v boju proti Osmanskemu cesarstvu. Oddaja Bavarske televizije prikazuje priprave na srednjeveško poroko, nastopajoče, ki se vživljajo v svoje vloge in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za nastop.
Iz Bavarske zgodba o t.im. »pivskem ledeniku« pod veličastnim Birnhornom na Solnograškem, kjer so nekoč lomili led za hlajenje piva münchenskih pivovarn. V madžarskem mestu Veszprém zakonca Plank skrbita za okolje in reciklirata. V njunem podjetju, iz več kot 83 000 starih kavbojk letno, nastajajo novi uporabni izdelki iz jeansa. Pred 20 leti je prišel v Ljubljano belgijski goslar mojster Michel Van Mulders in se odločil, da ostane tukaj. Velik izziv zanj sta bila zelo visoka raven virtuoznosti slovenskih violinistov in hkrati dejstvo, da najboljši les, ki ga lahko najdemo v Evropi, raste v slovenskih Alpah. V božičnem času v številnih delih krščanskega sveta še vedno voščijo s pesmijo. Star običaj se je ohranil tudi na območju Dubrovnika, kjer ga imenujejo kolenda.
Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina in Krainburg, je bil v 11. stoletju sedež mejnih grofov in po njem je dobila ime nekdanja dežela Kranjska. 110 let dolga zgodovina tržiškega ladjedelništva je odslej zbrana na enem mestu, v sodobnem muzeju MuCa, edinem muzeju ladjedelništva v Italiji. Ker je delo z motorno žago statistično zelo nevarno početje in povezano s številnimi nesrečami, bavarski gozdarji pripravljajo tečaje za ljubiteljske drvarje. Dezső Szomor na območju narodnega parka Kiskunság že 40 let skrbi za vzrejo madžarskega avtohtonega sivega goveda.
FORENZIKI ŽELEZNE DOBE SISSI V GÖDÖLLŐ POSEBNO IN PARAVESLANJE V TRSTU SPOMINI NA PREDOŠĆICO Skupina slovenskih, hrvaških in angleških znanstvenikov s pomočjo najnovejših metod, ki so podobne forenzičnim, ugotavlja, kako so ljudje v starejši železni dobi poseljevali in spreminjali krajino, kaj je bilo na njihovem jedilniku in kako so nastajale upodobitve na znamenitih situlah. Dvorec Grassalkovics v kraju Gödöllő je bil najljubša rezidenca soproge cesarja Franca Jožefa na Madžarskem. Slavna in samosvoja cesarica Sissi je tukaj našla mir in zatočišče pred strogimi pravili dunajskega dvora. Tržaški veslaški klub Adria je leta 2006 na pobudo Italijanske veslaške zveze začel posebne tečaje veslanja v dveh disciplinah, namenjene invalidom in osebam s kognitivnimi težavami. Slikovita Predošćica na otoku Cres je danes opustela, spomini na nekdanji živahni utrip vasi pa so ponovno oživeli v knjigi študentke Mirne Kučić. V rubriki kulturnih prireditev povabili v München na razstavo mojstrovin pariškega salonskega slikarstva iz Muzeja d’Órsay in na ogled Verdijevega Trubadurja v graško opero.
Zveza potrošnikov Slovenije je neodvisna, neprofitna in mednarodno priznana nevladna organizacija, ki od leta 1990 varuje in zastopa pravice potrošnikov. Kinoteka Furlanije - Julijske krajine v Huminu /Gemona del Friuli/ v letošnjem letu praznuje štirideset let obstoja. Poleg obsežnega filmskega arhiva se ponaša z bogato fototeko in knjižnico ter centrom za organizacijo festivalov, med drugim tudi uveljavljenega Festivala nemega filma v Pordenonu. Ob Dravi in Muri, kjer so zlato uspešno izpirali že Rimljani, še danes lahko naletimo na ljubiteljske zlatokope. Ne gre za dobičkonosno dejavnost, temveč bolj za ohranjanje tradicije in simpatično zanimivost. Južna Tirolska je priznana vinorodna in sadjarska dežela. Pomembne so predvsem avtohtone sorte, kot je vinska trta sorte lagrein, ki najbolj uspeva na peščenih tleh v dolini Bolzana, zlasti v okolici starodavnega samostana Muri Gries.
V Gradežu pri Velikih Laščah so pred leti obnovili staro sušilnico sadja, ki je edina še delujoča vaška sušilnica sadja v Sloveniji. Izjemen primer ohranjene tehnološke in kulturne dediščine, ki je tudi središče družabnega življenja v kraju. Lekarna v Dubrovniku deluje že od leta 1317 in je danes ena najbolj priljubljenih turističnih zanimivosti mesta. Ob bogati zbirki je največji čar lekarne dejstvo, da v njej še vedno ročno delajo zeliščne pripravke po starih samostanskih receptih. Veliko sonca, dobra zemlja, izkušnje domačinov in njihova volja do eksperimentiranja, so dejavniki, zaslužni za barvo, aromo in uspeh paprike iz Szegeda. Iz Furlanije – Julijske krajine pa zgodba o ljubiteljih letalskega modelarstva, za katere modeliranje ni le kratkočasna dejavnost temveč tudi šport.
Nežidersko jezero, na meji med Avstrijo in Madžarsko, je eno največjih mokrišč Srednje Evrope in pomemben življenjski prostor najrazličnejših organizmov, predvsem ptic. Na svetu je 250 različnih tipov dud. Čeprav jih povezujemo s Škotsko, jih je najti tudi Bavarskem, kjer jih izdeluje, in tudi igra nanje, 31-letni Florian Ganslmeier iz Sickinga. V Hrušici je v okviru 4. mednarodnega trienala keramike Unicum nastala umetniška instalacija del uveljavljenih slovenskih ustvarjalk Ines Kovačič, Lučke Šićarov, Dani Žbontar, Kristine Rutar in Nataše Sedej, ki je tudi idejna avtorica Forme vive v keramiki, prvega projekta stalne postavitve umetniške keramike v naravi pri nas. Težko prehodna strma pobočja in grebene Narodnega parka Velebit obožujejo plezalci z vsega sveta. Pa tudi nevsakdanji tekači, ki so se udeležili nenavadne vertikalne tekme – Absolute Paklenica, letos že druge po vrsti.
Prvič se je zgodilo, da je naturalizirana Američanka postala prva dama ZDA. Odraščala je v Sevnici, kjer so ponosni, da so postali del svetovne zgodbe. Pri ponudbi vsega, kar premorejo, pa morajo biti pazljivi, kajti trženje priimka aktualnega ameriškega predsednika in podoba njegove soproge sta zaščitena. Kimska železnica, ena zadnjih železniških prog s parno kompozicijo na svetu, že 130 let povezuje letoviške kraje ob Kimskem jezeru. V tisočletnih gozdovih v okolici Trbiža lahko, po novo speljani učni poti, spoznavamo drevesa z dragocenim resonančnim lesom, primernim predvsem za izdelavo godal. Košljun, eden najmanjših hrvaških otokov, je gozdni naravni rezervat in kulturni spomenik, na katerem že stoletja vladata neokrnjeno naravno in duhovno ravnovesje. Znan je po muzejih, frančiškanski cerkvi in samostanu, v katerem trenutno živijo štirje menihi.
V oddaji Alpe-Donava-Jadran predstavljamo: Partizansko tiskarno Slovenija, avtentičen kulturnozgodovinski spomenik iz druge svetovne vojne; kako se v madžarski vasi Tarján spominjajo svojih nemških prednikov; iz Italije zgodba o Palmanovi, arhitekturno izjemnem mestu, zgrajenem v obliki deveterokrake zvezde in kako je iz naključne menjave semen, sadik in pridelkov med slovenskimi vrtičkarji nastalo gibanje Zelemenjava. V rubriki kulturnih prireditev povabilo v Augsburg na ogled bavarske deželne razstave, posvečene 500. obletnici reformacije in v pliberški Muzej Wernerja Berga, v katerem do konca oktobra razstavlja avstrijsko-irski umetnik Gottfried Helnwein.
Bogato planšarsko tradicijo v Bohinju oživljajo tudi v okviru projekta Turistična sirarska pot v katero je vključenih devet planin, med njimi tudi slikoviti Zajamniki in planina Krstenica. V bližini Slavonskega Broda je ob reki Savi zaščiteno naravno območje, poplavni pašnik Gajna, raj za avtohtone in ogrožene hrvaške živalske vrste. V spomeniško zaščiteni garaži Floriana Gesinna v Garmisch Partenkirchnu je moč najti ameriške starodobnike iz 50. ali 70. let, ki so na Bavarskem vedno bolj priljubljeni. Iz Furlanije - Julijske krajine pa zgodba o tradicionalnem romanju s čolni iz Gradeža na otok Barbana. Začetki slikovitega običaja segajo v 13. stoletje, kot zaobljuba in zahvala prebivalcev Gradeža ob premagani epidemiji kuge.
Poleg novic, zanimivosti in povabil na kulturne prireditve v oddaji Alpe-Donava-Jadran predstavljamo: najpomembnejša mokrišča v Sloveniji, dragocena območja za ohranjanje narave in pestrosti vrst; bogato kulturno dediščino slovenskega morskega ribištva; kako so mungi pregnali kače z otoka Mljet in kako je v Budimpešti potekala Noč zborov, prireditev, na kateri je zapelo več kot 700 pevcev. V Sloveniji je izginilo več kot 100 tisoč hektarov mokrišč zaradi pospeševanja kmetijske ali industrijske dejavnosti. V zadnjih desetletjih pa so spoznanja o njihovi ogroženosti in obenem o njihovi pomembni vlogi v naravi okrepila varovanje številnih in raznovrstnih mokrišč. V Ribiškem muzeju tržaškega Primorja v Križu pri Trstu je predstavljena bogata zgodovina in tradicija ribištva slovenskih prebivalcev v zaledju Tržaškega zaliva, ki so se tu naselili pred več kot tisoč leti in živeli v tesni povezavi z morjem. Narodni park Mljet je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem in eden najstarejših v Sredozemlju. Ker pa je bilo nekoč na otoku tudi veliko strupenih kač, so naselili sive indijske munge ki so kače pregnali, sami pa postali invazivna vrsta. Člani pevskega zbora Csikszerda so leta 2013 v Budimpešti prvič uresničili svojo zamisel o množičnih koncertih in nastopih zborov v eni noči. Prireditev je postala tradicionalna in na letošnji noči pevskih zborov je bilo izvedenih kar 76 koncertov na različnih prizoriščih madžarske prestolnice.
Ptuj je slavo doživljal že v času Rimljanov, srednjem veku pa je na antičnih ruševinah nastala naselbina, ki se je razvila v živahno trgovsko središče. Ptujčani so ponosni na svojo zgodovino in lepo mesto. Da pa se na slog življenja stoletja nazaj ne bi pozabilo, skrbi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, tudi z organizacijo zdaj že tradicionalne mednarodne prireditve Ptujske grajske igre. V rimskih časih je Oglej s Trstom povezovala cesta Gemina, ki je danes priljubljena popotniška pot, ki vodi skozi slikovita naselja tržaškega Krasa. V madžarskem mestu Jászberény je Center za orle, ki ne skrbi le za zdravljenje in nego ranjenih orlov, temveč tudi za okoljsko vzgojo in opazovanje ptic. Za konec pa povabilo pod pogorje Kanina, v sotesko Srnica, v kateri so pred kratkim uredili pustolovski park.
Neveljaven email naslov