Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvoj rudarskega mesta Idrija v 19. stoletju, ki je bilo drugo mesto na Kranjskem, takoj za Ljubljano, je botroval ustanovitvi čipkarske šole, ki letos praznuje140 let nepretrganega delovanja. Od konic puščic iz kamene dobe prek rimskih ročnih mlinov, srednjeveških statev do telefona in starodobnika. Več kot 10 000-letni časovni razpon ponuja družinski muzej v vasici Kurtatsch na Južnem Tirolskem. Otok Mljet je najlažje dostopen s polotoka Pelješac. V nujnih zdravstvenih primerih pa zelo daleč od kopnega. To najbolj ve nedavno upokojena zdravnica Magda, ki je vendarle dočakala svojega naslednika. Krajinski park Lahinja leži v osrčju Bele krajine med Črnomljem in Vinico pri vasi Dragatuš. Obsega kraško območje prvih sedmih kilometrov povirja zgornjega toka reke Lahinje z naravnima rezervatoma in številnimi naravnimi in kulturnimi spomeniki.
Koroška vasica Strojna leži na hribovju z istim imenom tik ob meji z Avstrijo. Slovi po čudovitih razgledih, lepo ohranjenih kmetijah in srčnih domačinih. »Madžar potrebuje brke!« je bilo geslo 8. festivala brkov v Kunságu. Organizator festivala je bilo Društvo brki, ki skrbi za ohranjanje tradicije in promocijo nošenja brkov. V rodovitni Baranji, kjer vedno bolj cenijo modrost prednikov, so ustanovili Akademijo blata z delavnicami za naravno, zdravo zidavo. Iz Trsta zgodba o družini Strassoldo, ki je dala pečat in ime mestecu v Furlaniji - Julijski krajini.
Latinsko ime za zdravilni žajbelj je Salvia officinalis, ki bi po genetski strukturi lahko bil »oče« vseh drugih žajbljev. Dokazano je najučinkovitejši med tisoč vrstami te samonikle rastline. Zgodovinsko je njeno naravno rastišče obalno območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. Najbolj severna točka, na kateri še uspeva, je okolica Trsta, na jugu pa ga najdemo tudi v severozahodni Grčiji. Kot gojena rastlina uspeva tudi v številnih drugih državah. Raste lahko povsod, kjer zime niso prehude, najpogosteje pa prihaja prav z vzhodne obale Jadranskega morja.
V monotematski oddaji Alpe-Donava-Jadran avtorica Željkica Lozo, sodelavka hrvaške televizije, predstavlja zgodbe ljudi, ki so se, kot sami pravijo, odzvali klicu narave. Sodobno potrošniško razmišljanje so zamenjali za preprostost življenja v majhnem kraju in se vračajo k izvirnim vrednotam. Igor Drandić, ki je obkrožil ves svet, je duhovno in telesno ravnovesje našel v istrskem gozdu. Družina Johan je sobivanje z naravo ustvarila v majhnem kraju Kozlikovo blizu milijonskega Zagreba. Božidar Jerković, doktor molekularne biologije, pa je ameriške laboratorije zamenjal za prostranstva Like.
Iz Bavarske zgodba o renesansi namiznega nogometa in o zgodovini podjetja Leonhart, ki izdelalo že več kot 100 000 nogometnih igrišč. Sodelavci slovenskega programa RAI Furlanije Julijske krajine prestavljajo tržaški mednarodni sejem izumiteljev Mini Maker Faire. Pisatelj in novinar Željko Kozinc si je kot potopisec postavil cilj, da bo obiskal prav vsako slovensko vas. Slavonskemu mestu Daruvar, kjer v sožitju živi več narodov, pravijo tudi Evropa v malem.
Tako kot drugod po Sloveniji številni poklicni gasilci iz ljubljanske brigade izhajajo iz družin, v katerih je prostovoljno gasilstvo način življenja. To velja tudi za družino Zajc. Veterinar Reinhard Stampfer proučuje želve in trdi, da na Bavarskem nimajo le tujerodnih vrst temveč tudi pristne bavarske. Na jugu Madžarske v mestu Szőreg vsako leto vrtnicam, znanim po vsej Evropi, posvetijo tridnevni festival. Videmski ansamblel Arearea sledi zamisli o sodobnem izraznem plesu v urbanih okoljih.
V Pokrajinskem muzeju Celje hranijo vrsto slik na steklo v etnološki zbirki, kot del ljudske umetnosti, ki je krasila kmečke domove v Sloveniji. Ta tehnika je bila znana že v antiki in kasneje v srednjem veku. V Radošiću in okoliških vaseh Dalmatinske zagore je že vse v znamenju priprav na tradicionalno poletno bikijado, vaško olimpijado v bikoborbah. Oliver Pötzsch je potomec znane bavarske dinastije rabljev. Med raziskovanjem rodovnika je razjasnil marsikatero skrivnost in napisal več kriminalk, ki so zaslovele po vsem svetu. Impozantna benediktinska opatija v Pannonhalmi s častitljivo tisočletno zgodovino še vedno velja za kulturno in umetnostno središče Madžarske.
Pahernikova ustanova že nekaj let upravlja več kot 500 ha gozda na Pohorju in uspešno sledi viziji inženirja Franja Pahernika, slovenskega pionirja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Chioggia, mesto na majhnem otoku ob vhodu v Beneško laguno, je znano po čipkah, še bolj pa po ribištvu in dveh ribjih tržnicah. Dominic Stadelmeier zlato najde tudi na Bavarskem. Z zemljevidi in satelitskimi posnetki preučuje krajinske posebnosti in se po njih odloča za iskanje. Območje Narodnega parka Učka je zelo priljubljeno med pohodniki, kanjon Vela draga pa je že dolga leta cilj ljubiteljev prostega plezanja na Hrvaškem.
Ninive, stara prestolnica asirskega imperija in zibelka civilizacije, je od leta 2012 v središču arheološke raziskave Oddelka za humanistične študije in kulturno dediščino Univerze v Vidmu. Iz Slovenije zgodba o izjemni Sabini Dermota, ki, čeprav je od rojstva slepa, s svojo kipečo energijo preplavlja in navdušuje ljudi okoli sebe. Z Bavarske zgodba o ljubiteljih vlakov, ki lovijo atraktivne posnetke lokomotiv, iz hrvaškega primorja pa o bajeslovnih bitjih, navihanih gozdnih škratih Masmalićih.
Sodelavci RAI Trst, Furlanija - Julijska krajina so pripravili reportažni zapis o zgodovinski prireditvi Tempora Aquileia. Gre za uprizoritev srečanja rimskih legionarjev in keltskih bojevnikov s prikazom starodavnih običajev in živahnega utripa življenja iz obdobja, ko je bil Oglej eno največjih in najbogatejših mest rimskega cesarstva, izhodiščna točka gospodarskih, kulturnih in vojaških poti v smeri severovzhodne Evrope. Mesto Oglej, ki je po slavnem antičnem obdobju v zgodnjem srednjem veku odigralo odločilno vlogo pri širjenju krščanstva, bo tudi letos, v zadnji polovici junija, s spektakularno uprizoritvijo Tempora magično oživilo svojo zgodovino.
Nekoč so bile soline v Slovenski Istri povsod ob morski obali, danes pa so ohranjene le še v Strunjanu in pri Sečovljah, ki so jih leta 1989 zavarovali kot krajinski park. Park ima, poleg bogastva flore in favne, tudi izjemen kulturni in socialno-ekonomski pomen. Ko sta Ivan Generalić in Franjo Mraz leta 1931 v Zagrebu prvič razstavila svoja dela, nista slutila, da bo njuno posebno slikarstvo postalo tako slavno in sinonim za hlebinsko kmečko slikarsko šolo naive. Tržaška Slovenka Jasna Tuta je pred sedmimi leti korenito spremenila svoj življenjski slog. Spoznala je angleškega morskega popotnika Ricka in od takrat skupaj plujeta po oceanih. Prepričana sta, da je jadranje šport za vsakogar, zato sta o tem napisala tudi priročnik. Pravkar je izšel Jasnin potopis o njunem zadnjem podvigu – čezoceanski plovbi iz Mehike do sanjskih polinezijskih otokov. Z Južne Tirolske pa zgodba o lesenih kipih, upodobitvah križevega pota na hribu Virgil pri Bolzanu, ki so nastali pred 300 leti. Med vojno so jih spravili na varno v bližnji skedenj, pred kratkim pa so jih skrbno restavrirali.
V Offingenu na Bavarskem ima industrija izdelovanja polsti dolgo tradicijo. Podjetje, v katerem so včasih vse izdelovali ročno, danes žanje mednarodne uspehe. Akvaponika je nov trend organske pridelave hrane oziroma hkratne pridelave zelenjave in rib. V Slovenijo jo je pripeljalo prvo akvaponsko podjetje v Sloveniji, Ponika iz Šmarjeških Toplic. Na območju nekdanjega kolodvora na Marsovem polju v Trstu je skupina navdušencev in železniških delavcev leta 1975 ustanovila železniški muzej. Potok Héviz je edini potok na Madžarskem po katerem je mogoče veslati tudi pozimi. Napaja ga voda iz zdravilnega jezera Héviz, ki je največje jezero s termalno vodo v Evropi.
V gneči na münchenskem letališču ljudje tudi marsikaj pozabijo. To potem pristane v uradu za najdene predmete, v katerem se ne kopičijo le prepovedane tekočine in ostri predmeti, temveč tudi kovčki. Bódvalenke je ena najrevnejših romskih vasi na severovzhodu Madžarske. Večina hiš nima vodovoda in elektrike, imajo pa 33 velikih slik na hišnih pročeljih, ki jih je pred petimi leti naslikalo 18 romskih umetnikov. Marko Hatlak velja za enega naših najboljših interpretov na klavirski harmoniki. Njegova posebnost je širok spekter glasbenih zvrsti, ki jih izvaja – vse od baročne glasbe do tanga in etno glasbe. Na dalmatinskem otoku Korčula za cerkvene praznike ali pomembna družinska slavja pripravljajo cukarine, tradicionalne slaščice iz krhkega testa.
Iz Slovenije o arheoloških izkopavanjih, ki so zadnje desetletje potekala v starem mestnem jedru Kranja in razkrila izjemen pomen poznoantične naselbine Karnij. Iz Bavarske zgodba o treh bratih Schlagintweit, planincih in izjemnih raziskovalcih ne le Alp, temveč tudi Himalaje. Iz Hrvaške o ohranjanju in zaščiti krave buše, avtohtonega goveda Like in Dalmatinske Zagore, iz Madžarske pa o najboljših cirkuških prestavah na mednarodnem cirkuškem festivalu v Budimpešti.
Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.
Madžarski strokovnjaki so za raziskave na področju umetnega oplojevanja dobili nagrado Evropskega medicinskega združenja. Prizadevajo si uspešnost oploditve, ki zdaj 35 odstotna, povišati na 50 odstotkov Observatorij Hohenpeißenberg na Bavarskem je najstarejši gorski observatorij na svetu, v katerem vreme spremljajo vsak dan že od leta 1781. Januarski pohod po poti Cankarjevega bataljona je ena najmočnejših slovenskih tradicij, namenjenih obujanju dogodkov med drugo svetovno vojno. Po eni strani gre za poklon tragediji, ki se je dogajala na območju Dražgoš, po drugi pa tudi za družabni in športni dogodek. Nekdanji ekstremni alpinist in kralj osemtisočakov Reinhold Messner je zdaj je snovalec muzejev: njegov najnovejši MMM Corones stoji na vrhu smučišča Kronplatz. Postal naj bi kraj tišine, umirjenosti in tradicionalnega alpinizma.
V naši prvi zgodbi nam bodo sodelavci RAI Furlanije - Julijske krajine razložili, kako deluje laserski pospeševalnik Fermi, nov ponos laboratorija v Bazovici. Z Bavarske o tradicionalnih ljudskih verovanjih, različnih urokih in vudujskih obredih, ki so spet zelo priljubljeni. Nedvomno fenomen, ki razdvaja! Spoznali bomo unikatne izdelke madžarske umetnice polstenja Kláre Gera in skrivnostni jamski svet parka Grabovača na Hrvaškem.
Frančiškanke iz samostana 14 priprošnjikov v stiski v Zgornji Frankoniji so vrata beguncem odprle že pred enim letom. Njihovo vodilo je izpeljano iz nauka svetega Frančiška Asiškega Prepoznaj stisko in jo poskušaj ublažiti. Enote Mestne knjižnice Ljubljana so na vseh koncih mesta in večina je dosegljivih z javnim prevozom. Za bralce, ki živijo v odročnejših krajih pa poskrbijo s Potujočo knjižnico. Kolegi iz studia RAI Južna Tirolska so se v zgornjem Pustertalu pridružili strastnim jezdecem na poti čez Karnijski greben na tromeji med Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Gračišče, mestece v osrčju Istre, je s cerkvicami in slikovitimi trgi popolna kulisa za živo uprizoritev svetopisemske zgodbe o božjem rojstvu.
Po nesreči v Fukushimi so v Nemčiji dosegli dogovor o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2022. Na območju Mühldorfa na Bavarskem bo delež obnovljivih virov električne energije kmalu dosegel načrtovanih 35 odstotkov. V Trstu so slavnostno obeležili dva pomembna jubileja: 70-letnico Radia Trst A in 20-letnico slovenskih televizijskih sporedov RAI Furlanije Julijske krajine. Spličan Igor Goleš je v monografiji Pozabljena Dalmacija objavil preko dvesto starih dalmatinskih razglednic iz obdobja Avstro-Ogrske monarhije. Na območju Krasa, Pivške doline in Čičarije žganje iz brinovih jagod pridobivajo že več kot 200 let. Od leta 2003 pa je kraški brinjevec tudi uradno postal povsem samostojna in samosvoja pijača z zaščitenim geografskim poreklom.
Osrednja slovenska ustanova za rehabilitacijo Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenija - Soča praznuje 60 let svojega obstoja. Vsako leto obravnava približno 18.000 pacientov. Klavirska akademija v Eppanu na Južnem Tirolskem je ustvarjalno srečanje mladih talentov z vsega sveta. Veliki umetnik Tone Kralj je znan po sakralnih poslikavah v cerkvah tudi na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Kašte, kot v Mežiški dolini pravijo kaščam, so pozabljen in prezrt element etnološke in arhitekturne dediščine. Na otoku Vrnik so kamen pridobivali že v neolitiku in z njim gradili po vsem svetu. V bloku novic o arheološkem odkritju v reki Ljubljanici in o zeleni univerzi v Szegedu.
Neveljaven email naslov