Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Pospeškomere uporabljajo tudi za merjenje odziva mostov na prometne ali druge obremenitve. S tem posredno ugotovijo, kakšno je njihovo stanje. Iz meritev vibracij lahko sklepajo, ali je na primer konstrukcija mostu poškodovana. Po celoviti analizi podatkov lahko napovejo dobo trajanja mostov.
Poznamo različne oblike nihanja. Kako se te različne oblike nihanja vzbudijo, lahko vidimo na potresni mizi.
Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole. Pletli so največ iz leske in vrbe.
Svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja.
Z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj.
Akademska slikarka, ki skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna.
V zadnjih štirih letih je mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica kar trikrat v izboru 'Best of Ljubljana Culture' publikacije In Your Pocket Guide prejel nagrado za najboljši vsakoletni dogodek v Ljubljani.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Ribogojstvo se iz narave seli v zaprte prostore s posebnimi sistemi, ki omogočajo okoljsko trajnost, prostorsko učinkovitost, možnost gojenja različnih vrst rib in manjšo izgubo pridelka.
Mladice rib in drugih morskih organizmov bi lahko pridobivali iz večtrofične akvakulture. To so sistemi, ki so bili v prvinski obliki znani že v času Marije Terezije. Takrat so na potopljenih drevesih gojili izredno cenjene ostrige princese Sisi. Poleg njih pa so z debel pobirali tudi druge organizme, ki so se razrasli na njih. Podobno bi lahko počeli danes.
Kitajska je ena od vodilnih držav na področju akvakulture. Kitajska je zgradila že več kot 40 infrastruktur za akvakulturo na odprtem morju. Načrtuje še izdelavo flote pametnih ribjih farm, s katero bodo lahko gojili različne vrste rib. Maja lani je že začelo obratovati prvo, 250 metrov dolgo pametno plovilo za ribogojstvo na svetu, opremljeno s podvodnimi kamerami, senzorji in samodejnimi krmilniki.
Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
Na Inštitutu za fiziologijo mariborske medicinske fakultete na mišjih modelih preučujejo delovanje celic beta, ki proizvajajo in izločajo hormon inzulin. Zanima jih predvsem osrednja vloga celic beta pri sladkorni bolezni tipa 2.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična avtoimunska bolezen; najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, a tudi odrasli do 45. leta starosti. Po ocenah je v Sloveniji okoli 5 tisoč oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 je mogoče na različne načine, najnaprednejši pa je z inzulinsko črpalko.
Neveljaven email naslov