Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Slovenski raziskovalci so naredili korak bliže k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. Z raziskavo so ugotovili, da imajo glive, ki naseljujejo naša gospodinjstva, lahko vlogo pri razvoju nevrodegenerativnih obolenjih, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen.
Andraž Mihelin skupaj z ekipo ustvarja vrhunske jadrnice.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Skrivnostno kraško jezero se razkrje pod prepadnimi stenami v bližini Idrije.
Znan slovenski harmonikar ruši stereotipe o veseljaškem inštrumentu.
Štiri umetnice v Škofji Loki ustvarjajo unikatne izdelke v različnih, zelo zanimivih tehnikah.
»Če je vreme lepo, gre modelar na letališče, ko pa je grdo, je v delavnici.«
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Poplave so tudi najpogostejši razlog za porušitve mostov. Večje ujme povzročijo erozijo in prinašajo naplavine, ki še dodatno pospéšijo proces erozije. To pa lahko privede do odplavljanja temeljev in opornikov mostu. Ob avgustovskih poplavah je bilo poškodovanih in uničenih tudi veliko mostov.
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Neveljaven email naslov