Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenaša iz roda v rod, in vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Prevzelo je tudi prvo gostjo oddaje Dušico Kunaver, ki se je je prijel vzdevek romantična etnologinja. Z njo bomo razkrivali bogastvo naše ljudske dediščine, razloge, da so nekatere ljudske šege ostale žive tudi po več 100 ali celo 1000 letih, česa vsega nas učijo ljudske pripovedke ter zakaj je pomembno, da ljudsko dediščino ohranjamo in jo prenašamo na naslednje generacije. Obiskali smo tudi 80-letnega Dušana Kaplana, ljubiteljskega opazovalca narave in zapisovalca ljudskega izročila o vremenu, ki svoja opažanja pridno zapisuje in jih nato vsako leto izda v vremenski pratiki, ter člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki jih združuje ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Zakaj je pomembno ohranjati ljudsko izročilo in kako ga lahko širimo tudi v digitalnem okolju, bomo v rubriki Ah, ta splet! razkrivali s folkloristko dr. Barbaro Ivančič Kutin iz ZRC SAZU. O sodobni pripovedni folklori in o tem, kako se obredi, ki zaznamujejo prelomnice v našem življenju, skozi čas spreminjajo in tudi izginjajo ter kakšna je vloga sodobnih pripovedk ali urbanih legend, bomo spregovorili z etnologom in kulturnim antropologom mlajše generacije dr. Ambrožem Kvartičem.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V življenju se ves čas srečujemo s pravili primernega vedenja, ki urejajo medsebojne odnose in preprečujejo kaos. V vsakdanjem življenju jih imenujemo bonton. Seveda se pravila v različnih kulturah razlikujejo. V bolj formalnih okoljih pa se sistem pravil in postopkov, ki narekujejo naše vedenje, imenuje protokol. Zakaj ga potrebujemo in kako se pravila primernega vedenja s časom spreminjajo, se bomo v studiu pogovarjali z vodjo protokola Republike Slovenije, mag. Aleksandrom Strelom. Spoznali bomo tudi, kako se primerno in spoštljivo vesti na posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi ali obiski kulturnih ustanov. Tudi skupen obed pogosto pokaže, kakšna je naša kultura vedenja za mizo, zato bomo predstavili nekaj ključnih priporočil, o kulturi obdarovanja pa bomo spregovorili s filozofom dr. Mirtom Komelom. Velik del naše komunikacije se je preselil tudi na splet. Pošiljanje elektronskih sporočil, klepetanje na različnih forumih, objavljanje fotografij na družbenih omrežjih je postalo sestavni del našega vsakdana. A tudi tam veljajo pravila primernega vedenja. Kakšna so, nam bo v rubriki Ah, ta splet! razkrila Nina Cijan z gostjo Majo Vreča, strokovnjakinjo za varno rabo interneta. Oddajo o primernem vedenju bomo končali s pogovorom o moči, ki jo ima naša zunanja podoba, o moči, ki jo nosi obleka. Z nami bo avtorica treh knjig o kulturi oblačenja, Lea Pisani.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V novi, prenovljeni in daljši oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat slavili ženske, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo, ne le kot poklic. Ženske, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo. V studiu se nam bodo pridružile akademikinja dr. Alenka Šelih, s katero bomo spregovorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, pianistka nebeške vizije in herojske moči, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami Dubravka Tomšič Srebotnjak ter znanstvenica dr. Saša Novak. Spoznali bomo tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak, ki je ob lanskih poplavah pokazala, kako se da odločno in predvsem srčno voditi skupnost v težkih časih, ter akademsko kiparko Vlasto Zorko, ki pri skoraj 90 letih še vedno ustvarja, najraje svoje značilne skulpture žensk, ki se jih je do danes nabralo že več kot 1000. Kako se prepletata umetnost in umetna inteligenca, pa nam bo z gostjo dr. Narviko Bovcon predstavila Nina Cijan, voditeljica nove rubrike Ah, ta splet!, namenjene širjenju digitalne pismenosti. Kot prvo med prvimi pa smo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik k enakopravnosti spolov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Za nami sta dve leti ustvarjanja oddaje Ah, ta leta! Bilo je pestro, naporno in tudi zabavno, predvsem pa je bilo poučno. V tokratni oddaji se spominjamo, česa vsega nas je življenje že naučilo: kako pogumno sprejemati nove izzive, graditi zdrave prijateljske in partnerske odnose, v življenje uvesti več topline in dotikov, kako s spoštljivo komunikacijo pomagati obolelim svojcem in še marsikaj. Vendar bi vam radi povedali in pokazali še več, zato bo oddaja Ah, ta leta! od prihodnje sobote, 9. marca, enkrat daljša, z novimi zanimivimi temami, več gosti v studiu in s številnimi navdihujočimi sogovorniki s terena. Ker se naše življenje vse bolj digitalizira, bomo oddajo obogatili tudi z rubriko Ah, ta splet! Katere vsebine bodo v njej predstavljene, nam bo v tokratni oddaji razkrila njena voditeljica Nina Cijan.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Neveljaven email naslov