Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo.
Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenaša iz roda v rod, in vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Prevzelo je tudi prvo gostjo oddaje Dušico Kunaver, ki se je je prijel vzdevek romantična etnologinja. Z njo bomo razkrivali bogastvo naše ljudske dediščine, razloge, da so nekatere ljudske šege ostale žive tudi po več 100 ali celo 1000 letih, česa vsega nas učijo ljudske pripovedke ter zakaj je pomembno, da ljudsko dediščino ohranjamo in jo prenašamo na naslednje generacije. Obiskali smo tudi 80-letnega Dušana Kaplana, ljubiteljskega opazovalca narave in zapisovalca ljudskega izročila o vremenu, ki svoja opažanja pridno zapisuje in jih nato vsako leto izda v vremenski pratiki, ter člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki jih združuje ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Zakaj je pomembno ohranjati ljudsko izročilo in kako ga lahko širimo tudi v digitalnem okolju, bomo v rubriki Ah, ta splet! razkrivali s folkloristko dr. Barbaro Ivančič Kutin iz ZRC SAZU. O sodobni pripovedni folklori in o tem, kako se obredi, ki zaznamujejo prelomnice v našem življenju, skozi čas spreminjajo in tudi izginjajo ter kakšna je vloga sodobnih pripovedk ali urbanih legend, bomo spregovorili z etnologom in kulturnim antropologom mlajše generacije dr. Ambrožem Kvartičem.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Neveljaven email naslov