Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
1. ORODJE ZA GLADEK REZ Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete. 2. SAJENJE IN SETVE V VISOKI GREDI V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca. 3. ZA DOBRE SADIKE PARADIŽNIKA Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 4. KOLAČ S POKUHANIMI BELUŠI Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši. navrtu@rtvslo.si
Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.
Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete.
V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca.
Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Trenje lahko zmanjšamo z različnimi mazivi. Manjše ko je trenje, učinkovitejše je drsenje ali kotaljenje, zmanjša se obraba in podaljša doba trajanja izdelka. Primer za to so različni ležaji, ki jih v vsakdanjem življenju najdemo povsod.
Če poznali realno kontaktno površino, v kakšni meri se dve površini dotikata, bi lahko bolje razumeli trenje. Realne kontaktne površine še nihče ni povsem natančno izmeril, najbliže temu so v Laboratoriju za tribologijo in površinsko nanotehnologijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uporabljajo prav posebno napravo za to.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju. Tudi v klasičnih mehanskih urah. Dobre ročne ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Da bi ga zmanjšali, urarji uporabljajo do 50 vrt maziv.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
Zavod za gozdove Slovenije tradicionalno ob koncu leta izbere najbolj skrbnega lastnika gozda v posamezni območni enoti. V tolminski območni enoti, ki obsega največje področje v državi od Loga pod Mangrtom do Trnovskega gozda in Nanosa, je najbolj skrbni lastnik gozda Slavko Šorli iz gorske vasice Knežke Ravne. Šorli je še eden redkih mojstrov, ki svoj les zna uporabiti tudi za izdelavo skodlov.
Na Goriškem je na obeh straneh meje zdaj čas za prvo zimsko svežo zelenjavo - za solkanski radíč na naši strani oziroma za goriško rožo pri sosedih... Naša ekipa je bila pri kmetih na tej in óni strani...
Na Šaredu nad Izolo smo obiskali kmetijo Božič, kjer imajo svoj mlin. Pred njim nas sprejme gospodar Patric s hčerkama Tinkaro in Gaio. Nekoč je bilo v Slovenski Istri veliko mlinov na vodni pogon. V Luciji dva,v Izoli eden, na Dragonji 32, na Rižani kar 40. Danes jih za stranke melje le še peščica. Patric Božič je o lastnem mlinu sanjal že kot mlad fant. In koronski čas, ko je bil veliko doma, je bil kot nalašč za uresničitev te želje.
Andrej Škibin, sicer doktor veterinarske medicine, je vodja centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, z ženo, tudi veterinarko, pa v domači vasi Prelože pri Lokvi vodita še kmetijo z nekaj drobnice in govedi. Kmetija ni velika, a kot pravi Andrej, so majhni kmetje pomembni za ohranitev kraške kulturne krajine, ki se vedno bolj zarašča. Reja živali na kraškem območju zato terja umno kmetovanje.
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Neveljaven email naslov