Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?
Da je zdravljenje učinkovito, je treba bolezen ne le čim prej diagnosticirati, ampak ugotoviti tudi, ali ima bolnik blago, zmerno ali hudo obliko hemofilije. Z genskimi analizami lahko predvidijo druge morebitne zapléte, pomembne pa so tudi za gensko zdravljenje.
Hemofilija je za bolnike nekoč pomenila bistveno krajše življenje in slabšo kakovost življenja. Zaradi napredka pri zdravljenju pa se je v zadnjih desetletjih to bistveno spremenilo. Ne le, da hemofiliki danes dosežejo enako starost kot drugi ljudje, ampak imajo lahko popolnoma običajno življenje.
Za hemofilike je bil nekoč že vsak najmanjši padec lahko usoden. Da je bilo tako predvsem za bolnike s težko obliko hemofilije, se spominja danes 65-letni Janez Dolinšek, ki ima srednje težko obliko hemofilije tipa B.
Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv.
Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.
Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Obiskali smo družino Uršič in spoznali njihovo psičko Daisy. Predstavljamo raco, ki je v Sloveniji ne opazujemo tako pogosto - tatarsko žvižgavko. Spznavali smo svet pajkov in škorpijonov. Svetujemo, kako pasje in mačje mladiče navajamo na sobno čistočo. V veterinarskem nasvetu govorimo o spomladanskih alergijah pri psih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
HERBARIZIRANO CVETJE NA DOMAČIH VOŠČILNICAH Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav. VANES POSADI BOROVNICE Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo. HRENOVA KAVA Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Neveljaven email naslov