Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

9. 4. 2024

V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

26. 3. 2024

Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

12. 3. 2024

Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

13. 2. 2024

V Berghof, rezidenco in drugi sedež vlade Adofa Hitlerja, so v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine na pogajanja prihajali mednarodni diplomati in politiki. Stavba je bila tik pred koncem vojne v napadu zavezniških letal močno poškodovana, pozneje pa so jo po ukazu bavarske države razstrelili. V njeni bližini je nastalo Dokumentacijsko središče Obersalzberg. 5. januarja je minilo 500 let od smrti Marka Marulića, hrvaškega Danteja in očeta hrvaške književnosti. Večina njegovih del je bila namreč tako rekoč takoj, ko so bila objavljena, prevedena v številne svetovne jezike. Majhna trgovina in popravljalnica ur v Pécsu na Madžarskem že skoraj sto let sprejema obiskovalce, ki še vedno uporabljajo mehanske ure za prikaz točnega časa. V Trstu že več kot 20 let prirejajo mednarodni natečaj ITS Contest, ki spodbuja ustvarjalnost mladih modnih oblikovalcev. Njihova zgodnja dela pa danes hrani in razstavlja edinstven muzej ITS Arcademy, ki je bil razglašen za prvi muzej sodobne mode v Italiji.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

2. 1. 2024

Voda je kot življenje, včasih burno, hip zatem povsem umirjeno. Na svojem potovanju po Bavarski se je avtorica dokumentarne oddaje Dežela voda, Anette Orth, lotila vode tako kot blagodejnega vira življenja v rezervatu za zaščito ptic ob spodnjem toku reke Inn in obenem tudi kot grozeče nevarnosti v pogovorih z žrtvami poplav v Passauu. Zgodba o ljubeči plati vode pa se odvije v brezčasni idili visokogorskega jezera Rappensee na več kot 2000 metrih nadmorske višine v Allgäuskih gorah, daleč od vsakdanje naglice.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

19. 12. 2023

Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, obstajata pa tudi področni in nacionalni seznam. In tega ima tudi Slovenija. Ribiči z otoka Ugljana, iz kraja Kali, so ustvarili sloves pogumnih in odličnih ribičev. Še danes jih z veseljem vidijo v moštvih svetovnih ribiških podjetij. Pisatelj Otfried Preussler je bil osnovnošolski učitelj v Stephanskirchnu pri Rosenheimu. Ko so učenci postali preglasni, jim je pripovedoval zgodbe. Otfried Preussler se je rodil 20. oktobra pred natančno sto leti. Pierpaolo Foti je mlad violinist iz Trsta, ki se predaja vsem glasbenim zvrstem: klasični, rocku in elektronski glasbi.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

5. 12. 2023

Čebelarski muzej v Radovljici je pred dvema letoma doživel popolno prenovo. Zbirka, ki predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, je dobila povsem novo, sodobno postavitev. Ski College Bachmann v Trbižu je edina državna šola v Italiji, ki ima tudi poseben program za poučevanje zimskih športnih dejavnosti. December je čas adventnih venčkov. Ta pa je imel nekoč na Bavarskem in v Avstriji resnega tekmeca, tako imenovani »paradeisl, paradeiserl ali paradeiser«. Babičini kolači se imenuje vsakoletno tekmovanje v pripravi tradicionalnih zagorskih sladic. Edini pogoj za sodelovanje je, da ste babica.

Alpe-Donava-Jadran Alpe donava jadran 601

5. 12. 2023

Oddaja Alpe-Donava-Jadran je najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope. Leta 1982 so jo ustanovile javne televizije Avstrije, Slovenije in Hrvaške, nato so se jim pridružile televizije Italije, Švice, Bavarske in Madžarske. Z usmeritvijo v pozitivno, s predstavljanjem značilnosti posameznih krajev, dežel, ljudi, kulture, dogodkov in običajev je močno pripomogla k spoznavanju in s tem tudi k razumevanju na območju Alp, Donave in Jadrana. Oddajo še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikovnih različicah: italijanski, hrvaški, nemški, madžarski in slovenski.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

21. 11. 2023

Papuk velja za najlepši hrib sredi slavonskih nižin. Naravni park, poln redkih, ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter celo endemitov, s svojo biotsko raznovrstnostjo spada pod zaščito Unesca. V Italiji živi estonska fotografinja Anne Maenrum. Narava jo je spodbudila k drugačnemu, novemu pogledu na svet. S svojim delom prispeva tudi k zaščiti naravnega območja. Christoph Reichel iz Miltenberga že več kot pet desetletij zbira vse, kar je povezano z glasbo in glasbenimi zvezdniki: od vstopnic za koncerte, avtogramov in plošč do nakita in gramofonov. Najbolj obiskana madžarska Graščina Festetics v Keszthelyu je polna romantičnih zgodb. Tu pa je poleg razkošnih soban tudi bogata zasebna knjižnica s kar 80 000 knjigami.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

7. 11. 2023

Na obali Ankarana je v začetku prejšnjega stoletja zaradi ugodne klime počasi zrastlo Obmorsko okrevališče, iz katerega je nastala danes priznana sodobna Ortopedska bolnišnica Valdoltra s 190 posteljami in šestimi operacijskimi dvoranami. Kipar Mato Tijardović je pred pol stoletja v majhnem slavonskem kraju Ernestinovo ustanovil mednarodno likovno kolonijo, vendar takrat ni razmišljal o tem, koliko umetnikov bo tja privabil vsako poletje. Miki je projekt Zveze za varstvo otrok v Kemptnu. V varstvo lahko takoj po koncu pouka pridejo otroci, stari od šest do deset let, sprejmejo pa jih, kot bi bili tukaj doma. V Ampezzu, mestecu sredi Karnije, ki šteje le 900 prebivalcev, je bil pred kratkim ustanovljen doživljajski botanični vrt Lumina Milia, ki obiskovalce podnevi in ponoči vodi po krožni učni poti, dolgi skoraj dva kilometra.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

24. 10. 2023

Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

10. 10. 2023

Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

26. 9. 2023

Od Julijskih Alp pa vse do izliva reke Soče v Tržaški zaliv se vije več kot 500 kilometrov dolga pohodniška pot – Pot miru. Obeležena je s številnimi pričevalci prve svetovne vojne: spominskimi obeležji, strelskimi jarki, kavernami. Avstrijka Claudia Heckl je že več kot desetletje ena redkih prebivalk malega starega kraja Podol na otoku Cresu. Iz skoraj zapuščene vasice je vzpostavila popolnoma edinstven način globalnega mreženja. Moritz Bacher iz Rosenheima v svoji delavnici oživlja odslužene rolke, ki bi sicer končale v smeteh. Iz njih izdeluje nove predmete: namizne svetilke, sklede ter klubske mizice. Člani desetih veteranskih godb, ki delujejo po vsej Sloveniji, so zasnovali tudi Združeni slovenski veteranski orkester - Godbo ljubljanskih veteranov.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

12. 9. 2023

Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

4. 7. 2023

Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

20. 6. 2023

Alessandra Piazza in Alessandro Cuccato se z raziskovanjem stekla in mojstrstvom oblikovanja v steklu ukvarjata že več kot 30 let. Njuna delavnica v Bolzanu privlači umetnike z najrazličnejših koncev sveta, ki jih navdušuje prosojnost stekla, predvsem pa njegova nepredvidljivost. Zgodovina Sorice in vasi na južnih pobočjih Julijskih Alp sega vse do leta 1283, ko so freisinški škofje iz bavarskega na to območje naselili prebivalce Južnotirolskega mesta Innichen in njegove okolice v Pustriški dolini. Zaradi izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine Sorica po mnenju mnogih danes velja za eno najlepših slovenskih vasi. To se kaže tudi v slikah rojaka, impresionista Ivana Groharja, ki je tukaj dobil navdih za svoje najbolj znane stvaritve. Izumitelj Johann Wilhelm Spaeth je usodno zaznamoval bavarsko industrijsko zgodovino 19. stoletja. Leta 1835 je ustanovil prvo strojno tovarno v Nürnbergu, njegove zgradbe, zlasti mostovi, žerjavi ter jeklene in železne konstrukcije, so preživeli vse do danes. Rt Kamenjak, najjužnejši del istrskega polotoka, je dostopen tako po kopnem kot po morju. Zaradi geoloških posebnosti, lepe narave, razvejene obale in bogastva tako živalskih kot rastlinskih vrst je Kamenjak od leta 1996 zaščiteno geografsko območje. Julio Artico zanima in navdihuje jo vse, kar je povezano z naravo: gozdovi, biodinamični vrtovi, skrb za čebele in ohranjanje travnikov. Skulpture oblikuje v naravi in z naravnimi materiali: z lesom, travami in zanjo zelo dragocenim, skoraj pozabljenim gradnikom, senom.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

6. 6. 2023

Vsak dan je na begu pred vojno in zatiranjem mnogo ljudi. Zgodba Afganistanca Mahbuba Alizade priča prav o tem. Bavarska je zdaj njegova nova nova domovina, Mahbuba pa je že postal gorski vodnik pri Nemški alpinistični zvezi. Mostovi so od nekdaj povezovali ljudi in veliko lažje jih je porušiti kot zgraditi. Marjan Pipenbaher iz Slovenske Bistrice je svetovno priznan konstruktor preko dvesto mostov, ki povezujejo dele dežel po vsem svetu. Dalmatinska klapa je tradicionalna oblika petja a cappella na Hrvaškem in odraža prijateljstvo ter ljubezen do petja. Leta 2012 so dalmatinsko klapo vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je v Tržaškem zalivu zaživel projekt "LETS” pod geslom “Začuti veter, da zapolniš jadra”. Skupina slepih in slabovidnih iz Italije in Slovenije, ki se je udeležila posebnega tečaja jadranja, se je s pomočjo učiteljev jadranja preiskusila na manjših športnih jadrnicah.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

9. 5. 2023

V bavarskih smučarskih središčih, kot sta Oberjoch v Allgäuu in Brauneck pri Lenggriesu, tarnajo nad pomanjkanjem snega, zato so se odločili ponuditi različne turistične alternative. In tako nastajajo pohodniške vasi. Ko se nežna plesalka edinstvenega akrobatskega plesa spusti na zemljo, postane odločna aktivistka. Nikolina Komljenović iz Zagreba je članica mednarodnega projekta umetnikov, ki se borijo proti žici na državnih mejah. Sto dvajset let stara sinagoga v Szegedu je druga največja na Madžarskem in četrta največja v Evropi. Njen prepoznavni videz odraža barvitost in sposobnost asimilacije judovske skupnosti. Lene fotografije je naslov projekta analogne fotografije, ki sta ga zasnovala tržaška fotografa Alessandro in Matteo. Lenobo določita kot željo po fotografskem slogu, ki dopušča prostor za odnos med fotografom in subjektom.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

25. 4. 2023

260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

11. 4. 2023

Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.

Stran 1 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov