Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na jugu Madžarske se vsako leto rodi 12 tisoč otrok, od tega več kot polovica na pediatrični kliniki v Szegedu, kjer so pred dvema letoma ustanovili društvo za mentorsko delo in pomoč staršem nedonošenčkov. Naborjet v Kanalski dolini je vasica umetnosti, navdiha in čarobnosti kjer lahko pravljice prebiramo na stenah hiš. Ljubljanski urarski mojster Jurij Hübscher se je specializiral za popravila in restavriranje starih analognih stenskih ur, poseben projekt v njegovem dolgoletnem strokovnem delu pa je restavriranje ure v cerkvenem zvoniku na Blejskem otoku. Na tristrunsko godalo ljerico danes igrajo le še v dubrovniškem primorju in na nekaterih dalmatinskih otokih ter v krajih vzhodne Hercegovine.
Za bavarsko prestolnico klobučarstva Lindenberg so klobuki to, kar je za Porurje premog ali moda za Pariz. Madžarski in hrvaški naravovarstveniki so se prijavili na evropski razpis in dobili več kot milijon evrov, s katerim so obogatili ponudbo Nacionalnega parka Donava Drava. V Benetkah, v značilni četrti Castello, je Pomorski muzej, eden najpomembnejših italijanskih muzejev, posvečenih zgodovini italijanske, še posebej pa beneške mornarice. Sodelavci hrvaške televizije predstavljajo Slavonski Brod, največje mesto na meji Evropske unije. Iz Slovenije pa zgodba iz Bele krajine, kjer s ponovno košnjo ohranjajo za to območje nekoč tako značilne steljnike.
Največji bavarski muzej na prostem Glentleiten ponuja podroben vpogled v podeželski vsakdan, gradbeno kulturo in življenje pred 50, 100 ali celo 200 leti. Na Hrvaškem je vedno več tistih, ki rešujejo okusne avtohtone sorte jabolk in hrušk pred komercialno pridelavo sadja in poplavo hibridov »plastičnega« videza. Sodelavci slovenskega programa tržaškega studia predstavljajo zgodbo svetovljana Gilberta Civardija, sina aleksandrinke iz Prvačine. Z madžarske o bodočih mojstrih slaščičarstva, ki stare tradicionalne recepte dopolnjujejo z drugačnimi načini dela in novimi tehnologijami; v bloku novic pa o stoti obletnici rojstva Ivana Generalića, novi panoramski poti ob Donavi in zgodovini nürnberške pečenice.
Prlekija, predvsem Ljutomer in okolica, je bila eno pomembnejših rejskih območij na Štajerskem v avstro-ogrski monarhiji in velja za zibelko ljutomerskega kasača. Pred 140 leti, jeseni leta 1874, so organizirali prve konjske dirke na Slovenskem, le nekaj mesecev za ustanovitvijo dunajskega kasaškega kluba. Na Hrvaškem letos praznujejo 55 let od vzpostavitve prve trajektne povezave na jadranski obali. Prvi trajekt z imenom Bodulka je zaplul 12. aprila 1959 iz Crikvenice v Šilo na otoku Krku. Po spektakularni junijski nesreči jamarja Johann Westhauserja na Untersbergu je zanimanje za jamarstvo v Bavarskih Alpah izjemno naraslo. Na gori Wendelstein, na primer, lahko obiskovalci raziskujejo jamo, staro 60 milijonov let. Sodelavci RAI Trst predstavljajo čudovito Vilo Foscari v predmestju Benetk, ki jo je zasnoval sloviti italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio. Iz madžarske pa o specialitetah iz sliv, ki so na območju mesta Szarvas zaščitene.
Miran Tepeš, naš nekdanji vrhunski športnik in sedanji pomočnik FIS za smučarske skoke, je tudi navdušen jadralec, ki je s svojo 12 metrsko jadrnico Skokico že dvakrat objadral svet. Na letošnjem tritedenskem jadranju od Islandije do Grenlandije, preko Irske do Španije se mu je s kamero pridružil režiser Televizije Slovenija Mile Vilar in za oddajo Alpe-Donava-Jadran posnel reportažo njune 2860 navtičnih milj dolge poti. Potovanje, prepleteno izjemnimi doživetji in lepotami, pa tudi nevarnostmi med ledenimi ploščami in gorami, v družbi kitov in tjulnov. Z Bavarske o rekonstrukciji ceste čez Felberske Ture, glavne prometne žile med Severno in Južno Tirolsko. Sodelavci madžarske televizije predstavljajo 600 let staro trdnjavo v mestu Gyuli, ki velja za edini ravninski gotski opečnati grad v srednji Evropi. Za konec pa se bomo pridružili obiralcem grozdja v vinogradih zgornjega Medžimurja.
Krajinski park Zgornja Idrijca razkriva razgiban svet rek Idrijce in Belce s pritoki, kjer se narava prepleta z bogato kulturno, še zlasti pa tehnično dediščino idrijskega rudnika živega srebra. Bavarski Zavod za kulturno krajino Günztal išče nove načine za zaščito narave, med drugim tudi s spodbujanjem proste paše avtohtonega allgäuškega rjavega goveda. Jadralno tekmovanje Modri trak na Blatnem jezeru je najstarejša in najdaljša regata okoli jezera v Evropi. Za konec pa duhovit in glamurozen glasbeni skok v preteklost s tržaško skupino Les Babettes.
Slikoviti kozjanski griči so polni vasi s srednjeveškimi trgi. Nad najlepšo stoji Grad Podsreda, ki je zaradi ohranjenega romanskega stavbarstva najbolj grajski med gradovi v Sloveniji. Tržaški naravoslovni muzej, eden najstarejših muzejev v Srednji Evropi, je slovel po dinozavru Antoniu, zdaj pa je njihova nova zanimivost beli morski pes, prenovljena balzamirana Šarlota. V Sikirevcih, mestecu v Slavoniji, izdelujejo prav posebne sončne čipke, ki izvirajo s Tenerifov. Ker vzreja konj na Madžarskem v zadnjem času upada, so začeli z različnimi programi spodbujati konjeništvo v državi. Za ohranitev tradicije konjeništva si prizadeva tudi skupina navdušencev iz Füzesgyarmata.
V Ljubljani je letos vse v znamenju praznovanja 2000 let Emone. Na osrednjem dogodku Ave, Emona smo se skupaj z zgodovinskimi društvi iz Slovenije in tujine preselili v čase, ko so se po naši prestolnici sprehajali Rimljani. V Sudelfeldu na Bavarskem poteka zagrizen boj za širitev smučišč. Načrtujejo postavitev 250 snežnih topov in gradnjo akumulacijskega jezera, čemur pa naravovarstveniki nasprotujejo. Tamara Urbančič vodi na osnovnih šolah v Ilirski Bistrici, Podgradu, Kuteževem in Košani kmetijske krožke, v okviru katerih učenci obdelujejo eko vrtove. Še posebej se posvečajo pridelavi domačih semen. Iz avstrijskega Gradca pa zgodba mednarodnem glasbenem projektu SCURDIA, ki je nastal na pobudo pianista Markusa Schirmerja ter kurdskega virtuoza na orientalski lutnji ud Risgarja Koshnawa.
Ekipa televizije Slovenija se je odpravila na adrenalinsko soteskanje v Posočje, sodelavci hrvaške televizije pa nam v daljšem dokumentarnem zapisu predstavljajo zgodbo mesteca Nin, ki so ga obiskali v času poletnega sončevega obrata. Mesto Nin v Zadrski županiji ima kljub svoji majhnosti zelo bogato in burno zgodovino. Staro mestno jedro je zgrajeno na otočku. S celino ga povezujeta dva kamnita mostova, zgrajena v 16. stoletju. Širše območje mesta stoji v laguni in je obdano z naravnimi peščenimi plažami, ki se poleti kopajo v soncu. Prav soncu kot viru življenja in najdaljšemu dnevu v letu se v Ninu še posebej poklonijo in ga vsako leto proslavijo s Festivalom sonca in svetlobe.
Rogaški skansen je naš največji in najstarejši etnografski muzej na prostem. Predstavlja ljudsko arhitekturno dediščino ter življenje kmetov in obrtnikov v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja predvsem z območij Boča, Donačke gore in Maclja. Spomine na obdobje dinastije Habsburžanov nostalgično zbira in zdaj tudi v svojem muzeju razstavlja Karl Platino Platter iz Bad Egarta na Južnem Tirolskem. Po zgledu Camina v Santiagu de Compostela imajo v Karniji slikovito gorsko romarsko pot po prafarah, podeželskih zgodovinskih cerkvicah Furlanije - Julijske krajine; v madžarskem mestu Gyulavári pa pokrajino, bogato z jeleni damjaki, promovirajo s festivalom divjačine.
V Trstu bo letošnje poletje v znamenju Mehike. V konjušnicah gradu Miramare je že na ogled velika pregledna razstava sodobnih mehiških del, avgusta pa bo ljudstvo iz gline, inštalacija Alejandra Santiaga, zasedlo tržaški glavni trg. Umetno Bukovniško jezero je priljubljena izletniška destinacija na Goričkem. Leta 2001 so radiostezisti območje okrog jezera raziskali in presenečeni naleteli na več kot 50 energetskih točk. V Pulju so poletno sezono odprli s spektakularno predstavo luči, igro osvetljenih žerjavov ladjedelnice Uljanik. Skupina planincev je v enem dnevu premagala skoraj 60 kilometrov dolgo planinsko pot preko Velebita, ki jo pred osemdesetimi projektiral Ante Premužič.
Les se v nemško gradbeništvo vrača v velikem slogu. Po njem pa posega čedalje več arhitektov in na Bavarskem je že vsaka peta novozgrajena hiša lesena. Eden najviše ležečih evropskih rudnikov na tirolskem Schneebergu je obratoval vse do leta 1985. Nekdanji jaški, rudarsko naselje in predelovalne naprave so zdaj odprti za obiskovalce. Velika droplja je največja evropska ptica, ki zna leteti. Skoraj v celotni zahodni Evropi je že izumrla, na Madžarskem pa so jo letos izbrali za ptico leta. Poreklo Šokcev, hrvaške etnične skupine, pojasnjujejo številne teorije. Na Hrvaško so se najverjetneje priselili iz sosednje Bosne že v 7. stoletju in veljajo v Slavoniji za staroselce.
Iz Avstrije zgodba o ustanovitelju Baumaxa in lastniku zbirke ESSL Karlheinz Esslu, ki je, da bi rešil trgovsko podjetje pred stečajem, zbirko več kot 7000 umetniških del ponudil v odkup državi. Ker ga je zavrnila zdaj išče nove rešitve. Televizija Slovenija predstavlja Andreja Žuniča in njegovega nemškega kratkodlakega ptičarja Harona, ki sta v iskanju zasutih pod ruševinami najboljša na svetu. Z Bavarske zgodba o muzeju peperminta in poprove mete v Eichenauu, z Madžarske pa o priljubljeni družini Molnár, ki neguje različne glasbene zvrsti: od dixielanda do pop-a.
Skupina žena v Dragarski dolini zavzeto skrbi za ohranjanje zgodovine in tradicije. Imajo zanimivo zbirko pindeklov, odejic oz. žakljev v katerih dojenčke nosijo ali pa so jih v preteklosti nosili h krstu. Tržaška grško pravoslavna skupnost z muzejem, bogatim zgodovinskim arhivom in cerkvijo bogati večkulturno in večversko podobo mesta. Prebivalci Rezije imajo edinstveno kulturno in jezikovno dediščino ter izjemno starodavno glasbo in plese, ki jih svetu predstavlja “Val Resia, najstarejša folklorna skupina v Italiji.
Soška postrv bi zaradi križanja s potočno postrvjo skoraj izumrla, če ne bi v devetdesetih letih tolminski ribiči skupaj s francoskimi strokovnjaki poiskali gentsko čiste soške postrvi, osnovali plemensko jato, poskrbeli za razplod in pripomogli, da se je vrnila v jadransko porečje. Hrvaški strokovnjak za gobe profesor Romano Božac trdi, da tartufi rastejo vsepovsod: s pomočjo svojih psov jih nabira celo v središču Zagreba. Vodja glasbenega inštituta v bavarskem Greifenbergu raziskuje glasovirje, čembala in orgle iz obdobja baroka in izdeluje njihove posnetke. Cenjeno zimsko vrtnino z goriškega polja na italijanski strani meje poznajo kot goriški radič ali »rosa di Gorizia« na naši pa kot solkanski radič ali »sukenski regut«.
Neveljaven email naslov