Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
V Parku Škocjanske jame so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Denar je zagotovil finančni sklad v katerega prispevajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška. V okviru projekta Renature so izkrčili gozd na Vremščici za potrebe paše, v občinah Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica pa obnovili šest hektarov pašnikov in osem kalov. Z našo kamero smo se jim pridružili pred nekaj dnevi na predstavitvi rezultatov.
Pri spomladanskih delih na vrtu, v gozdu, na njivi, v sadovnjaku in še kje, potrebujemo kar veliko orodja. Pa znamo z njim varno rokovati? Nesreča se lahko zgodi že z nedolžnimi škarjami, kaj šele z motorno žago, s traktorjem… O varnem delu in nevarnostih so nas podučili na srednji gozdarski, lesarski in zdravstveni šoli v Postojni.
Vedno daljša sušna obdobja Istrskim kmetom povzročajo vse večje težave. Rešitve vidijo v gradnji novih vodnih akumulacij ter gradnji namakalnih sistemov, a se na tem področju, kljub temu da je denar za tovrstne naložbe na voljo, ni zgodilo prav veliko. Tudi v novi finančni perspektivi bo Evropa namenila veliko denarja za prilagajanje podnebnim spremembam, vendar je do takrat potrebno pripraviti čim več projektov, ki bodo v nadaljevanju tudi uresničljivi.
V naslednji reportaži pa vam prinašamo zgodbo mladega vinarja s Kojskega v Brdih, ki se je na to pot podal pred nekaj leti. Danes je Luka Bajc Dornik butični vinar, ki letno naredi dobrih 2000 tisoč steklenic, a pri tem se ne bo ustavil, saj ima številne zamisli kako kmetijo razviti. Priznanje svetovno znanega vinskega kritika pa mu je pri tem dalo veter v jadra.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Stres je naš stalni spremljevalec. Če ga ni preveč, nas lahko motivira, če ga je preveč, nas ovira. April je mesec zavedanja o stresu, zato bomo prvi del tokratne oddaje posvetili prav tej temi. V prvem delu oddaje bomo predvsem prepoznavali stres, njegove simptome in posledice. Ne bomo iskali načinov, kako se mu izogniti, ampak se bomo s psihiatrom Kristjanom Nedogom raje vprašali, kako se z njim spoprijeti, kako se okrepiti, da bomo težo stresa lažje prenašali. Spoznali bomo posebne dihalne tehnike, ki nam lahko pri tem pomagajo. Eden od načinov, ki so nam lahko v pomoč pri premagovanju stresa, je tudi prizemljitev. Kaj točno to je, bomo izvedeli v pogovoru s telesnim psihoterapevtom Samom Božičem, ki nam bo predstavil nekaj tehnik prizemljitve, h kateri pripomore tudi bosonogost. V rubriki Ah, ta splet! pa se bomo naučili čiščenja digitalnih odpadkov. Kako se tega lotimo in zakaj je to dobro, nam bo povedala Katja Sreš iz Ekologov brez meja.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Zaradi ljubezni do čokolade se je Lučo Žgank, sicer strojnik in lastnik marketinške agencije, lotil inovacij v svetu čokolade kar v domači kleti. Pred 17 leti je začel s pol kilograma čokolade, lani so je nabavili že 60 ton. Še vedno je najbolj prodajana klasična 100-gramska tablica, s katero so ponudbo tudi začeli. Danes njihove čokoladne umetnine prodajajo po vsem svetu, tudi v Švici, na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Umetnost tetoviranja je v zadnjem desetletju zelo napredovala. Tetovaže so umetniške slike v barvah in odtenkih in pripovedujejo svojo zgodbo. V tem svetu je tudi Ina Lutarič, ki si je ime ustvarila na številnih konvencijah po Evropi. Tako je nedavno v Trstu med 150 umetniki zasedla prvo mesto v kategoriji best of show.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Ministrstvo za delo je pripravilo nov pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Po enoletnem prehodnem obdobju bo začel veljati avgusta letos. V vmesnem času so morali delodajalci pripraviti nove ocene tveganja in morebitne preventivne ukrepe. Pravilnik je namenjen preprečevanju mišično-kostnih obolenj na delovnem mestu, ki so v Sloveniji eden glavnih razlogov za odsotnost z dela. Največji izziv za mikro in mala podjetja so različni ukrepi, ki jih bo treba uveljaviti v praksi in so povezani tudi s stroški.
Neveljaven email naslov