Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Skupina zdravnikov iz Szegeda je pred 30 leti ustanovila Fundacijo za reševanje in pomoč nedonošenčkom. Pobudnik in predsednik fundacije je profesor Sándor Pintér, ki je pri svojih 85 letih kot specialist pediater še vedno aktiven. Raketa Vega bo iz evropskega izstrelitvenega središča v Francoski Gvajani v zemeljsko orbito ponesla prva slovenska satelita: Nemo HD in nanosatelit Trisat, ki so ga v celoti razvili in izdelali v Sloveniji. Morsko dno severnega Jadrana skriva številne zgodbe, med njimi tudi iz burnega obdobja prve svetovne vojne. Ena izmed zgodb govori o izginotju, najdbi in zavarovanju razbitine ladje, polne orožja. Na vzhodnem robu alpskega loka na obeh straneh državne meje v Sloveniji in Avstriji se razprostira Geopark Karavanke, ki je eden izmed le štirih čezmejnih Unescovih globalnih geoparkov v Evropi in na svetu. Njegovo poslanstvo je ohranjati in popularizirati geološko, naravno in kulturno dediščino ter pospeševati sonaravni turizem in trajnostni razvoj dežele Koroške.
Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!
V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.
Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!
Marija Terezija je vladala deželam Srednje Evrope med letoma 1740 in 1780. Še po 300 letih se je tudi v Sloveniji spominjamo kot dobre vladarice, ki je z reformami omogočila napredek. Javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo in hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform. Lesena oltarja mojstra Hansa Klockerja iz 15. stoletja sta lep primer, kako so lahko virtuozne in prefinjene kiparske umetnine sporočilne in blizu ljudem. Občudujemo ju lahko v cerkvah na Južnem Tirolskem. Vicko Buktenica, samouk z otoka Šolta, je ljubezen do barv in čopičev je odkril šele po dopolnjenih 35 letih in za tem v 20 letih ustvaril več tisoč slik. Nadaljuje delo svojega strica, Eugena Buktenice Đenka, najpomembnejšega predstavnika naivne umetnosti v Dalmaciji. V Steinu pri Nürnbergu generacije prostovoljcev že več kot 90 let skrbijo za terarij na prostem, ki je pravi mali raj za zelene rege, kače in kuščarje.
Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.
Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Mariborčanka Vlasta Zorko je bila prva uveljavljena slovenska kiparka. Pri svojih šestinosemdesetih je še vedno dejavna in v svojem ateljeju v Mariboru izdeluje svoje značilne skulpture žensk. V svojem življenju jih je izdelala že več kot 1000. Katarina Rešek Kukla je vsestranska umetnica, diplomirala pa je iz filmske režije na akademiji v Ljubljani. Najslikovitejši je gotovo stari del Radovljice, v katerem edinstvene primere srednjeveške arhitekture zaokroža obzidje z obrambnim jarkom. Osrednji Linhartov trg s slikovitostjo starih stavb obiskovalce popelje nekaj stoletij v preteklost. Zgornji del reke Soče se vije po dolini Trente. Njena slikovita kulisa gorskih vrhov in neokrnjene narave je posejana z osamljenimi domačijami. Trentarski muzej danes pripoveduje o bogati kuturni krajini in preteklem življenju v tej dolini. V Sloveniji uspeva več kot 3500 različnih rastlinskih vrst. To jo uvršča med najbolj raznolike in rastlinsko bogate dežele v Evropi. Bogastvo slovenskih rastlinskih vrst že 210 let raziskuje, predstavlja in ohranja ljubljanski botanični vrt, ki deluje v okviru ljubljanske Univerze. *** Vlasta Zorko from Maribor was the first established Slovenian female sculptor. She signed her name to the largest number of publically realized projects. Although 86, she remains active sculpting at her studio in Maribor her characteristic figurines of women. Over the course of her career, she made more than 1,000. Katarina Rešek Kukla is a versatile artist: a DJ, a musician and a writer of lyrics. As a young girl, she sang in choirs, and played drums and cello. She is particularly fond of the latter, because she feels that the sound of the cello is similar to that of the human voice. She holds a BA in film directing from the Ljubljana Academy of Theatre, Radio, Film, and Television. The most scenic part of Radovljica is certainly its old city centre, where a defensive wall and ditch enclose unique examples of medieval architecture. The picturesque old buildings in its central Linhart Square take visitors a few centuries into the past. The upper Soča Valley and the spring of the Soča river are located in the Trenta Valley. Its vibrant backdrop of mountain peaks and intact nature is peppered with lone homesteads. The Trenta Museum today tells the story of a rich cultural landscape and of life in the valley as it once was. More than 3,500 plant species flourish in Slovenia. This makes its plant life one of the most diverse and rich in Europe. The Ljubljana Botanic Gardens, which operate under the auspices of the University of Ljubljana, have been researching, presenting, and preserving the treasure trove of Slovenian plant species for 210 years.
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!
Borut Krajnc je eden izmed najpomembnejših in najzanimivejših slovenskih reportažnih in dokumentarnih fotografov. V preteklosti je delal za različne časopise, od leta 1991 pa svoje reportaže in fotografije objavlja v reviji Mladina. Je avtor številnih samostojnih razstav, sodeloval je na uglednih skupinskih razstavah doma in po svetu. Borut Krajnc je aktiven državljan, ki z na videz mehkimi pristopi in na simbolni ravni s fotografijami komentira družbeno stvarnost in politiko. Vizijo razumevanja, odprtosti in povezovanja je v 19. stoletju nakazovala gradnja 577 km dolge dvotirne železniške proge med Dunajem in Trstom kot del celotne železniške infrastrukture v Avstrijskem cesarstvu. Gre za izjemen in zahteven podvig inženirja Carla von Ghege, v katerega so verjeli le redki. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Družina Cseppentő se na območju zgodovinskega spominskega parka Ópusztaszer ukvarja z živinorejo. Vsako pomlad odžene svojo 80- do 90-glavo živino na poletne pašnike. Tradicionalen običaj in tudi zahtevno delo, pri katerem se lahko preizkusijo tudi obiskovalci parka.
Globalizacija je vzrok za strahotno neenakost na planetu. Povzroča propadanje delovnih mest v Evropi in izkoriščanje delavcev v Aziji. Zaradi nje nastajajo tudi nekatere okoljske težave. Kaj sploh je globalizacija in kako zelo je vpletena v naše vsakdanje življenje, v oddaji serije Na kratko!
Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Alen Ožbolt je priznan slovenski umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od sredine 80. do sredine 90. let je deloval v priznanem umetniškem dvojcu Veš slikar svoj dolg, ki je bil znan po prostorskih slikah – novosti na likovnem prizorišču. Srečko Kosovel velja za velikega slovenskega avantgardnega pesnika z začetka 20. stoletja. Čeprav je umrl zelo mlad, star komaj 22 let, je zapustil izjemen pesniški opus. Obiskali smo njegovo domačijo na Krasu. Škocjanske jame veljajo za zelo posebne kraške jame. Po več kot sto letih so v tem največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu ponovno odprli pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – Hankejev kanal. Ta je primeren le za tiste, ki se ne bojijo višine in so fizično dovolj pripravljeni. Bohinj velja za zeleno oazo Triglavskega narodnega parka. Tu se je ohranilo tudi veliko tradicionalnih veščin in značilnih izdelkov iz preteklosti. Nadeli so jim blagovno znamko Bohinjsko in jih tako predstavili širnemu svetu. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni navduši vsakogar. Obiskali smo znamenite zgodovinske mostove, ki prečkajo to prelepo reko. *** Alen Ožbolt is a prominent Slovenian artist and Professor at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. From the mid-1980s to the mid-1990s, he was part of the renowned duo of artists Veš slikar svoj dolg (or Painter, Do You Know Your Duty in English), which was famous for its spatial paintings – a novelty on the art scene of the time. Srečko Kosovel is considered one of the greatest Slovenian avant-garde poets from the beginning of the 20th century. Although he died at a very young age, when he was only 22 years old, he left behind an outstanding body of work. We visited his place of birth in the Karst region. The Škocjan Caves are considered to be a truly special Karst phenomenon. After more than a hundred years, the Hanke Canal was reopened in this largest underground canyon in the world. This is in fact the path that the first visitors to the caves once walked. The Canal is only suitable for those who are not afraid of heights and are physically fit enough to undertake such a task. Bohinj is considered the green oasis of the Triglav National Park. In this area, many traditional skills and distinctive local products, which have been present here for centuries, continue to develop and are now advertised under the Bohinjsko or From Bohinj brand. The emerald Soča river is an exceptional natural gem in the Alpine world of Slovenia, whose visitors are always amazed by the river’s characteristic green-blue hues, its rapids and its pools. We visited the famous historic bridges that stretch over this beautiful river.
Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.
Neveljaven email naslov
