Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izobraževanje - Arhiv

Slovenski magazin Slovenski magazin

23. 1. 2021

Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.

Ugriznimo znanost Vitamin D - Vitamin D v hrani in dodatkih

21. 1. 2021

Prehranske potrebe po vitaminu D se spreminjajo s starostjo, letnimi časi in izpostavljenostjo sončnim žarkom. Sončnih ur je v zimskih mesecih res malo, zato je treba potrebe po vitaminu D nadomeščati s hrano ali dodatki.

Ugriznimo znanost Vitamin D - Preskrbljenost Slovencev z vitaminom D

21. 1. 2021

Obstajajo trdni dokazi, da tudi zdravim prebivalcem držav v zmernih zemljepisnih širinah severne poloble od novembra do aprila primanjkuje vitamina D. To je potrdila tudi slovenska nacionalna raziskava.

Ugriznimo znanost Vitamin D - Matematična uganka: katera metoda zdravljena neke bolezni je učinkovitejša?

21. 1. 2021

Anja Petković vas tokrat vabi, da izračunate, katera izmed dveh metod zdravljenja določene bolezni je učinkovitejša.

Ugriznimo znanost Vitamin D

21. 1. 2021

Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?

Ugriznimo znanost Kako do boljšega pridelka - Plevel z angleškimi posdnapisi

18. 1. 2021

Rastline na poljih in vrtovih imajo tekmeca - plevel. Na domačem vrtu ga razmeroma lahko ročno zatremo z okopavanjem, zastiranjem in drugimi mehanskimi ukrepi, na velikih poljih pa bi za tako zatiranje potrebovali ogromno časa in delovne sile, zato v intenzivnem kmetijstvu uporabljajo herbicide. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa raziskujejo, kako bi tudi na velikih poljih plevel učinkovito zatirali z mehanskimi ukrepi.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

16. 1. 2021

Lani so v Benetkah poskusno zagnali več milijard evrov vredni projekt Mose za zaščito pred poplavami. Ker pa so sistemi pregrad pred vplivi plimovanja vedno imeli tudi negativne učinke na ekosistem, so najpomembnejše raziskovalne ustanove severne Italije že združile moči za dolgoročno opazovanje in proučevanje sprememb v regulirani beneški laguni. Madžar Lászlo Korima je pred 20 leti prodal stanovanje v mestu, pustil uspešno službo borznega posrednika in se preselil na podeželje. V gozdovih Zempléna, nedaleč od slovaške meje, nabira gobe in išče minerale ter živi mirno življenje sodobnega puščavnika. Josef Gsell iz Wigratzbada v Allgäuu že 50 let sestavlja nenavadne daljinsko vodene leteče predmete in modele letal vseh oblik in velikosti. Iz lesa balzovca je zgradil celo letečo preprogo, letečo kosilnico in raketoplan. Elisa Vedovelli in Christian Niedermair sta ljubitelja sibirskih haskijev in dirk s pasjimi vpregami. V domačem Latschu na Južnem Tirolskem skrbita za devet sibirskih haskijev, za katere pravita, da lahko med treningom in divjo vožnjo skozi gozd izživijo svojo neustavljivo željo po teku.

Na kratko Zeleni dogovor

14. 1. 2021

Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - matematična uganka: koliko listov je vzela Anja?

14. 1. 2021

Na pultu je 8 listov papirja, na katerih so napisana števila 1, 2, 4, 8, 16, 32, 64, 128. Anja vzame nekaj listov, ostale prepusti Renati. Ko obe seštejeta števila na svojih listih, je Anjina vsota za 31 večja od Renatine. Koliko listov je vzela Anja?

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje

14. 1. 2021

Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - živinoreja

14. 1. 2021

Metan pa nastaja tudi z biološkimi procési, med njimi je prebavni proces govedi. Na svetu je okoli milijarda in pol krav, ki v ozračje sprostijo okoli 150 milijonov ton metana. To pomeni okoli 5-odstoten delež celotnih izpustov metana. V slovenskem kmetijstvu metan prispeva ⅔ vseh toplogrednih plinov, ki se sprostijo iz kmetijstva. Dobro polovico prispeva metan iz prebavil rejnih živali. Približno 15 % še metan, ki se sprosti med skladiščenjem živinskih gnojil. Govedoreja sprosti iz prebavil 96% vsega metana v Sloveniji. Sledi drobnica z 2% in s po enim odstotkom še prašičereja in konjereja.

Ugriznimo znanost Vpliv metana na podnebje - nastajanje in uporaba metana na deponiji

14. 1. 2021

Metan nastaja tudi ob razkrajanju bioloških odpadkov. S posebnimi sistemi pa v zbirnih centrih odpadkov in na odlagališčih poskrbijo, da metan ne gre v naše ozračje, ampak ga koristno porabijo. Poglejmo, koliko metana nastaja na Ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki ter kako ga zberejo in uporabijo.

Slovenski magazin Slovenski magazin

9. 1. 2021

Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.

Slovenski magazin Jaka Ivančič

9. 1. 2021

Lov na trenutke in odsev časa se zrcali v fotografijah Jaka Ivančiča. Njegova priljubljena tema so tudi lepote slovenske pokrajine, posebej Istre.

Slovenski magazin Andrej Fon

9. 1. 2021

Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož.

Slovenski magazin Martina Obid Mlakar

9. 1. 2021

Martina Obid Mlakar je akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. Tradicionalne rokodelske veščine prepleta s sodobnimi materiali in tehnologijami.

Slovenski magazin Helena Tahir

9. 1. 2021

Akademska slikarka Helena Tahir skozi sodobno grafiko raziskuje klasične grafične tehnike. Motive pogosto išče prav v preteklem času.

Slovenski magazin Dominkova domačija

9. 1. 2021

300 let stara znamenita Dominkova domačija velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - nevroekonomija

7. 1. 2021

Na naše odločanje močno vplivajo tudi čustva. Ta so kot raziskovalno vprašanje v nevroznanosti zanimiva šele zadnjih 30 let. Do takrat so strokovnjaki posameznika pri njegovem odločanju obravnavali kot racionalnega. Danes pa vemo, da nezavedna čustva vplivajo na potrošnikovo vedenje. Nevromarketing poskuša ta čustva zaznati in razumeti.

Ugriznimo znanost Možgani in ekonomija - menedžerji

7. 1. 2021

Ali so družbene spodbude lahko enako ali celo bolj učinkovite kot denarne? Čeprav delovne organizacije pogosto uporabljajo družbene spodbude za motiviranje zaposlenih k doseganju boljših rezultatov, je zelo malo znanega o njihovi učinkovitosti in o vplivu na temeljne izvršilne funkcije, ki v možganih izvajajo kognitivni nadzor.

Stran 1 od 150
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov