Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Demenca predstavlja danes enega večjih izzivov javnega zdravstva pa tudi družbe. Gre za bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco veliko težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vzdrževanje in urjenje kognitivih funkcij, je pri osebah, ki zbolijo za demenco v pomoč pri nadzorovanju poteka bolezni. Na voljo so različni pripomočki. Nekatere razvijajo v skupnem projektu treh slovenskih kmetij, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne, Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice ter Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčice.
Slovenija je pri Evropski komisiji registrirala že 26 kmetijskih pridelkov in živil, med njimi je tudi kraški. Ima zaščiteno označbo porekla, območje pridobivanja pa je Kras. Nedolgo nazaj so se v javnosti pojavili namigi, češ, da kraški čebelarji pod blagovno znamko tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, kaj je na stvari in ugotovili, da je zaradi zelo strogega nadzora goljufanje praktično nemogoče.
Z razvojem tehnologije se tudi v naših gozdovih vse bolj uveljavlja spravilo lesa s pomočjo žičniških naprav. Za tovrstno spravilo lesa so primerna predvsem območja, ki so za težko gozdarsko mehanizacijo nedostopna. Po zadnjih podatkih se iz slovenskih gozdov z žičnicami spravi od 10 do petnajst odstotkov vsega posekanega lesa, v prihodnje pa naj bi se ta delež še nekoliko povečal.
Posvetili se bomo protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin.
Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora.
Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu.
Začetek iztekajočega tedna so zaznamovali kmetje iz Belgije in nekaterih drugih evropskih držav, ki so s traktorji zasedli Bruselj. V tem času je Evropska komisija kmetijskim ministrom predstavljala predloge za umiritev razmer. O dogajanjih v Bruslju smo se pogovarjali z Mašo Žagar, direktorico Direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij so se v torek sestali z resorno ministrico in z državno sekretarko z ministrstva za finance. Pogajali so se o izvzetju OMD plačil iz obdavčitev. Ustavljamo se tudi v Apaških gozdovih. Na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija po lanskoletnih vetrolomih. V nadaljevanju pozornost namenjamo tveganjem v kmetijski pridelavi s poudarkom na tveganjih pri pridelavi zelenjave.
Evropski in slovenski kmetje v zadnjih tednih glasno, s številnimi protesti, opozarjajo na nevzdržne razmere v dejavnosti. Kmetijstvo - tako imenovana tovarna na prostem - je vedno veljalo za izjemno ranljivo dejavnost. Poleg povečanega podnebnega tveganja razmere do skrajnosti zaostrujejo aktualne socialno- gospodarske, politične in administrativne težave Evrope in sveta. Kljub dolgoletnemu upravljanju evropskega kmetijstva z ukrepi skupne politike na ravni Unije se nadaljujejo opuščanje kmetovanja, staranje kmečkega prebivalstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo, MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Igor Škerbot, spec. za zelenjadarstvo KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V nadaljevanju se bomo ustavili v Apaških gozdovih, kjer je lani poleti hudo neurje povzročilo obsežena vetroloma, ki sta v nekaj minutah spremenila podobo krajine in življenje tamkajšnjih lastnikov gozdov. Sedaj na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija. Zaradi velikih količin posekanega lesa pa je njegova vrednost na trgu izredno nizka.
ZBIRKA KAKTUSOV JANEZA PAHORJA V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico. REZ JABLANE Začenjamo z novo rubriko: Vanesovi vrtni nasveti. Vanes Husić opravlja rez sadnega drevje. Rez je opravil na jablani, vzgojeni iz sejanca, ki jo je v minulih letih nekoliko zanemaril. Kje jablane rodijo, kaj potrebujemo za dobro rez in katere veje odstraniti, izveste v rubriki. NASAD JAGOD Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil. navrtu@rtvslo.si
V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico.
Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil.
Neveljaven email naslov