Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si
Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico...
Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah.
V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih.
Strokovne službe opozarjajo, da bodo vlagatelji zbirnih vlog za okoljske ukrepe letos morali opraviti analizo tal in pripraviti gnojilni načrt. Obiskali smo Karmen Čarman, ki je v lanskem letu prejela naziv Mlada kmetica leta. Inštitut za nutricistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Naši predniki so v obdobju pustovanja z obredi preganjali zimo in se veselili pomladi. Običaje povezane s pustom še danes ohranjajo v Markovcih. Od 17. do 19. maja bo na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij.
Gost Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je prineslo kar nekaj novosti in sprememb za vlagatelje subvencijskih vlog. Nekatere med njimi stopajo v veljavo v letošnjem letu. Strokovne službe zato že sedaj opozarjajo, da za določene intervencije zbirne vloge letos ne bo mogoče oddati brez analize tal in gnojilnega načrta.
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Ker je bil izbor letos 10-ti po vrsti, so se na Inštitutu odločili, da tokrat podelijo tudi posebne jubilejne nagrade. Te so prejela živila, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala in so še vedno na trgovskih policah.
Pustni običaji v Spodnjem Podravju izhajajo iz podeželja, definitivno so se nato razširili v mesto.
Naziv mlade kmetice leta 2023 je pripadel Karmen Čarman, Dolenjski, ki z možem in tremi otroki živi v zaselku Spodnje Radulje blizu Bučke v občini Škocjan. Karmen je profesorica matematike, po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je zaposlila na novomeški gimnaziji. V prostem času pa zelo rada slika, in ta svoj talent uporablja tudi pri okraševanju in izdelovanju uporabnih predmetov- te na domači kmetiji ponujajo obiskovalcem.
SOLATA IZ SUKENSKEGA REGUTA Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed. DUNAJSKI MESTNI VRT Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo. OB PUSTU IN DNEVU ZALJUBLJENIH Pust je pregovorno mastnih ust, zato si na ta dan lahko privoščimo kak posladek, mi pa smo poiskali res ogromnega. Sogovornica Nataša pripravlja bogato obložene berlinske krofe. S čim si pomagamo, da so manj pregrešni? Sami lahko izdelate tudi čokoladni posladek za valentinovo. VALENTINOV ŠOPEK Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
Pust je pregovorno mastnih ust, zato si na ta dan lahko privoščimo kak posladek, mi pa smo poiskali res ogromnega. Sogovornica Nataša pripravlja bogato obložene berlinske krofe. S čim si pomagamo, da so manj pregrešni? Sami lahko izdelate tudi čokoladni posladek za valentinovo.
Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed.
Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo.
Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.
V naši oddaji kar nekaj pozornosti namenjamo tudi gozdarskim temam. Žal so zadnja leta v ospredju predvsem posledice velikih naravnih nesreč oz. podnebnih sprememb, ki uničujoče vlivajo tudi na podobo slovenskih gozdov. Gozdarji nam v pripravi teh vsebin zmeraj radi priskočijo na pomoč. Med tistimi, ki so obveščanju javnosti o gozdarski stroki posvetili tudi znaten del svoje poklicne poti, je gotovo univerzitetna diplomirana gozdarka Heda Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Svojo poklicno pot je začela v 80. letih in se večinoma posvečala gozdnemu načrtovanju. Ima pa v Mariboru tudi največ zaslug za popularizacijo gozdarske stroke v širši javnosti.
Gost dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Tradicionalne slovenske jedi zrcalijo pokrajino in značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih, značilna predvsem za zimski čas, je bujta repa. To je ena najbolj prepoznavnih prekmurskih tradicionalnih jedi. V idiličnem okolju Goričkega jo je po receptu svoje mame pripravila Simona Cizar, članica Kulturno – umetniškega društva Beltinci.
Neveljaven email naslov