Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm pa jim zna prisluškovati.
Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.
Znamenita peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko morali so v tamkajšnjem rudniku živega srebra močno povečati izkop rude.
Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih.
Po njenem platnu ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama.
Prihod žlikrofov v Idrijo je zanimiva zgodba o posebni, okusni in tradicionalni jedi teh krajev.
Trubarjeva ulica v Ljubljani je ena teh ulic, ki prestolnicam dajejo prav poseben pečat. Tu se sliši preplet številnih različnih jezikov, hiše pa so pričevalke čudovitih zgodb iz preteklosti. Ko je Vesna Vidrih odkrila glino, se ji je odprl nov pogled na svet. Izdelki iz porcelana s svojo le navidezno krhkostjo odražajo njen pogled na življenje. Sorica je slikovita alpska vasica, kjer išče povsem svojo ustvarjalno pot mlad slikar Mohor Kejžar. Na enem svojih številnih sprehodov se je z barvnimi pršili lotil skal sredi narave. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Narejena iz lesa, domače opeke in kamna, danes pa popolnoma obnovljena, priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Prihod žlikrofov v Idrijo ima zanimivo zgodovino. Prav tako ima njihova vloga v kulinariki različne razlage. Okusna jed teh krajev pa ima tudi svoj praznik.
Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Danes govori o nekdanjem življenju na revnih kmetijah.
V Sorici, slikoviti alpski vasici išče povsem svojo ustvarjalno pot slikar Mohor Kejžar.
Vesna Vidrih se je najprej zapisala fotografiji. Kmalu pa je odkrila glino.
Vsaka prestolnica ima posebne ulice, ki dajo mestu pečat. V Ljubljani je to Trubarjeva ulica.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Lutkar, ki s potujočim gledališčem na svoj način raziskuje svet in življenje v njem.
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
G. A. Scopoli je na osnovi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika.
Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli – eden največjih evropskih naravoslovcev, ki je v Idriji postal prvi rudniški zdravnik.
Na enem mestu se združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo.
Neveljaven email naslov
