Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deutsch - Arhiv

Slovenski magazin Slovenski magazin

11. 6. 2021

V vasici Škrbina na Krasu stoji znamenita hiša, v kateri je ustvarjal eden najpomembnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja, Lojze Spacal. Oblikovalka stekla Maja Zaplotnik se pri svojem ustvarjanju prepušča barvni raznolikosti, prepustnosti, odboju ali razpršenost svetlob tega krhkega materiala. Na strmem hribu, ki se dviga nad starim delom mesta Lendava, stoji star Lendavski grad. Danes živi v gradu pestra muzejska in galerijska dejavnost. Golica je vrh v zahodnih Karavankah, katere poljane se vsako pomlad odenejo v belino skrivnostnih ključavnic, kot narcisam pravijo domačini. Vsako poletje na kočevskem zaživi Kočevsko ali Rudniško jezero. Redki obiskovalci jezera pa vedo, da je bilo Kočevje nekoč tudi rudarsko mesto.

Slovenski magazin Slovenski magazin

28. 5. 2021

V Radovljici je pred nekaj leti dobil svoje mesto prvi Lekarniški in alkimistični muzej v Sloveniji. Tradiciji in preteklosti se je na svoj način zapisala tudi plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka Maša Kagao Knez. Manouche ali Gypsy jazz je zvrst glasbe 30. let prejšnjega stoletjaV Sloveniji je retromanijo elektro gypsy swinga povzročil kitarski virtuoz Robert Pikl z zasedbo Manouche. Atelje akademske slikarke Anemari Hrup je poln svežih barv in motivov rastlin, ki pripovedujejo še neko drugo zgodbo – zgodbo o reševanju zapuščenih rastlin. Na krožni poti Tolminskih korit lahko obiskovalci doživijo veliko zanimvosti neukročene narave, ena teh je tudi skrivnost, povezana s slovitim Dantejem.

Slovenski magazin Slovenski magazin

14. 5. 2021

Tokrat v Slovenskem magazinu predstavljamo Zoro Stančič, eno najpomembnejših slovenskih grafičark, katere ustvarjanje sodobnih hibridnih podob prestopa meje grafičnega medija in se vpisujejo v širok bazen sodobne vizualne umetnosti. Nato smo vstopili v park Tivoli, ki je s svojo neokrnjeno naravo del 460 hektarjev velikega krajinskega parka. Glavna promenada, ki vodi iz mesta do Tivolskega gradu, je delo slovitega Jožeta Plečnika. Plečnik pa je pomembno zaznamoval tudi življenje in delo Mirana Kambiča, arhitekta, ki je svoje znanje – arhitekturo – združil s svojo ljubeznijo – fotografijo. Arhitekturni dosežki so velikokrat prav poseben izziv svetovno znani akrobatski skupini Dunking Devils, ki je v desetih letih izvedla več kot 2000 nastopov v 50 državah sveta. Začetek poletja pa naznanja zvonjenje kravjih zvoncev v osrčju Julijcev in dolini smaragdne Soče. Zgodbo o bogati tradiciji pašništva in sirarstva na teh planinah nam pripoveduje kobariški Sirarski muzej.

Slovenski magazin Slovenski magazin

30. 4. 2021

Sredi Ljubljane stoji Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament. Hram demokracije, kjer se je oblikovala slovenska zgodovina, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine. Iz Ljubljane pa prihaja tudi Zvonko Drobnič, ki se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Takrat si seveda ni niti predstavljal, da bo ta poklic nekoč izumrl. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju. Slovenski izraz kras je postal sinonim za pokrajine z značilnimi kraškimi pojavi po vsem svetu. Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine. Na Slovenskem pa je zelo bogata tudi čebelarska tradicija. Med znamenite posebnosti sodijo poslikane panjske končnice. Na Bovškem njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi. Na koncu pa v oddaji predstavimo še kitarista in skladatelja Miha Guština Guštija: »Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda? Nenazadnje so v vojnah uporabljali boben, da je dvigoval adrenalin.«

Slovenski magazin Slovenski magazin

16. 4. 2021

Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.

Slovenski magazin Slovenski magazin

2. 4. 2021

Slovenski magazin tokrat predstavlja eno najpomembnejših slovenskih kipark Dragico Čadež, ki s svojim obsežnim opusom spada med najpomembnejše slovenske moderniste. Škofjeloško hribovje v sebi skriva številne zanimive zgodbe. Eno teh piše Stanislav Lamovšek, ki se je zapisal stari tradiciji izdelave lesenih izdelkov – ročnemu strugarstvu. Darko Korošec iz Ljubljane izdeluje številna različna ljudska glasbila. Med njimi je kar nekaj takih, na katera so nekdaj na Slovenskem potujoči in vaški godci igrali po veselicah, ženitovanjih in ob opravljanju kmečkih del. Štanjel velja za eno najstarejših in najlepših kraških naselij, ki je vse do danes ohranilo svojo srednjeveško podobo. V eni izmed obnovljenih starih vaških hiš je danes postavljena pregledna etnološka zbirka. Skozi pripovedovanje zgodb nenehno odkrivamo bogato kulturno raznolikost našega sveta. Kamišibaj je edinstvena predstava, že skoraj desetletje pa zaseda tudi pomemben del slovenskega kulturnega prostora.

Slovenski magazin Slovenski magazin

19. 3. 2021

V Sloveniji velja rek, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju osvojiti vrh najvišje slovenske gore - 2864 m visokega Triglava. Pred več kot sto leti je prišel v kraje pod Triglavom župnik Jakob Aljaž. Svoje življenje je zapisal tem krajem, še zlasti pa prav Triglavu. Pod Triglavom, v eni najlepših slovenskih alpskih vasi – znameniti Kranjski Gori pa živi in ustvarja mlad arhitekt in oblikovalec Matic Benet. S svojim delom kroji smernice sodobnega oblikovanja, življenje v objemu gora pa je zanj nenadomestljivo. Skladatelj, dirigent in aranžer Rok Golob je svoje življenje zapisal glasbi. Velja za enega najbolj uveljavljenih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zelo dobro pa je poznan tudi v svetu, kjer pogosto gostuje. Vendar pa se vsakič z veseljem rad vrne v svojo rodno Ljubljano. Ljubljana pa je tudi mesto Zmaga Tančiča, ki že 40 let zbira razglednice z motivi glavnega mesta Slovenije. Čeprav v dobi instantnega komuniciranja raba razglednic zamira, velja deltiologija ali zbiranje starih razglednic še vedno za eno najbolj priljubljenih vej zbirateljstva Ljubno ob Savinji je imel v času splavarstva pomembno vlogo pri plavljenju lesa. Zanimivost tega kraja pa je tudi podoba Sv. Jožefa, ki je bil zelo priljubljen in velja za nekakšnega univerzalnega zavetnika Kranjske in drugih habsburških dežel.

Slovenski magazin Slovenski magazin

5. 3. 2021

Čas od začetka novega leta do pustne nedelje je v Cerknem že od nekdaj poseben. Laufarija je zelo star pustni običaj. Ime laufar ima korenine v nemški besedi laufen, nekateri laufarji namreč v tem času nenehno tekajo naokrog. Sloviti laufarji pa so našli svojo upodobitev tudi v klekljani umetnini – v znameniti idrijski čipki. Vlado Poredoš je obraz in duša ene najbolj samosvojih slovenskih glasbenih zasedb – skupine Orleki. V tridesetih letih so s koncerti obredli ves svet in čeprav pojejo izključno v slovenskem jeziku, so jih vedno in povsod odprto sprejeli. Odgovore na družbeno aktualna vprašanja pa išče tudi vizualna umetnica Maruša Štibelj. Za svoje slikarsko delo je bila nagrajena z nagrado na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre. Zlate ribice so po vsem svetu razširjene okrasne ribe. Vsi jih zlahka prepoznamo, le malokdo pa ve, da so zlate ribice zunaj svoje domovine v Aziji invazivne. Oddajo zaključujemo s še enim znanim slovenskim običajem. 12. marca je gregorjevo – star praznik predkrščanskih korenin. Predstavlja prihod pomladi, saj svetli del dneva postane daljši od temnega. V Sloveniji ta dan velja tudi za praznik zaljubljencev – pravijo: ko se ptički ženijo. V Tržiču pa ohranjajo staro šego čevljarskih vajencev, ki so nekoč tako simbolično oznanili daljši dan in prenehanje dela pri umetni svetlobi.

Slovenski magazin Slovenski magazin

20. 2. 2021

Tokrat smo se v Slovenskem magazinu posvetili enemu največjih naravnih bogastev, ki nas obdaja na vsakem koraku – lesu. Kako pomemben je za vse nas, za naše življenje in okolje, ki nas obdaja, vsako leto prikaže zelo obiskana prireditev Čar lesa. Les je pomembno zaznamoval in spremenil tudi življenjsko pot oblikovalca in izdelovalca unikatnega pohištva Jana Miheliča, ki ga bolj kot nov les privlačijo kosi starega in že odsluženega lesa. Clicques so izvirne in barvite majhne lesene skulpture ustvarjalcev Žive Voga in Saša Rojaka. Obenem so dekorativne igrače in igrive dekoracije za dom. Tudi Aleš Erman je zapisal svoje življenje lesu. Izdelovalec vrhunskih unikatnih glasbil, izdelanih povsem ročno pri svojem delu uporablja le najboljši visokokakovostni les. Kitare pa si iz lesa sam izdeluje tudi študent slikarstva ljubljanske Likovne akademije Samo Pivač, ki pod umetniškim imenom Samuel Blues navdušuje z avtorsko glasbo.

Slovenski magazin Slovenski magazin

6. 2. 2021

Z vodo in rodovitno prstjo skop Kras je vedno imel na pretek kamenja, ki so ga ljudje že v prazgodovini uporabljali za gradnjo bivališč. Kamen je obstal in še danes tvori nezamenljivo kraško kulturno krajino. Zdenko Kalin je bil priznan in priljubljen profesor za kiparstvo na ljubljanski Likovni akademiji. Njegov znameniti Deček s piščalko oziroma Pastirček je prepoznavni simbol RTV Slovenija. Oblikovalec Dušan Grobovšek že trideset let ustvarja na področju vizualnih komunikacij in produktnega oblikovanja. V zadnjem času se ukvarja s kompleksnimi oblikovalskimi nalogami v okviru svojega studia Idejološka ordinacija. Štimance so glinene posode, vzidane v stene večinoma srednjeveških cerkva. V stari samostanski cerkvi v Pleterjah je izkušnja petja in poslušanja glasbe res izjemna. Gorski tekač Luka Kovačič si v naravi postavlja in premaguje ekstremne izzive, pri tem pa občuduje njen svet, njeno divjino, najbolj pa visoke gore.

Slovenski magazin Slovenski magazin

23. 1. 2021

Podobe arhitektke in slikarke Mojce Fo so zgovorne že same po sebi. Njeni upodobljeni liki ne potrebujejo besed, da jih spoznamo. Svet, v katerega umešča svoje pravljične like, je poln fantazij, čudežev skrivnosti in arhetipskega. Domžalski slamniki so bili pred stoletjem zelo poznan modni dodatek na policah pariških butikov, ki pa so žal s pohodom umetnih meterialov padli v pozabo. Oblikovalka Ana Cajhen, se je odločila za njihovo obuditev – za izdelavo sodobnih slamnikov na star, tradicionalen način. Cerkev sv. Ane v Tunjicah pri Kamniku velja za enega od biserov slovenske poznobaročne arhitekture. Prisluhnili smo zgodbi o tem, kako je na predalpskem gričevju zrasla očarljiva cerkev z odličnostjo velemestnih stolnic in hkrati ostala priljubljena romarska pot. Območje med Okro in Albijsko goro, kot so gori Snežnik in Nanos omenjali grški in rimski pisci, je že v prazgodovinskih časih veljalo za najnižji alpski prehod iz Panonije na severni Jadran. Na tamkajšnjem Taborskem grebenu so nastala številna prazgodovinska gradišča. Tartufe so v preteklosti imenovali za hrano bogov. Še vedno veljajo za naravni afrodiziak, zato se jim tudi danes pripisuje čudežna moč, na katero prisegajo številne znane osebe. Slovenija je ena od štirih evropskih držav, v katerih se nabirajo ti sloviti gomolji – tartufi.

Slovenski magazin Slovenski magazin

9. 1. 2021

Tokrat nas je pot najprej pripeljala na Ptujsko polje. Obiskali smo 300 let staro znamenito Dominkovo domačijo, ki velja za najstarejšo v celoti ohranjeno hišo v Sloveniji, grajeno v panonskem slogu. Časovna dimenzija se odseva tudi v ustvarjanju prepoznavne akademske slikarke, pripadnice najmlajše generacije slovenskih likovnih umetnikov Helene Tahir. Preteklosti pa je zavezana tudi Martina Obid Mlakar – akademska umetnica, restavratorka po izobrazbi a oblikovalka po duši. V starem mestnem jedru Ljubljane oblikuje unikaten nakit iz žlahtnih kovin. Andrej Fon je glasbeni samouk, multiinštrumentalist, glasbeni pedagog, improvizator, gledališki ustvarjalec in kantavtor, ki ga poznamo pod imenom Olfamož. Lov na trenutke in odsev časa se zrcali tudi v fotografijak Jaka Ivančiča. Po izboru National Geographica se je s fotografijo Blejskega jezera med dva milijona prispelimi fotografijami z vsega sveta uvrstil na prvo mesto najlepših pokrajinskih fotografij za leto 2018.

Slovenski magazin Slovenski magazin

12. 12. 2020

V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo akademskega slikarja in kiparja Jožeta Šubica, čigar likovni svet je večplasten, ves čas prežet s fantazijo in asociacijo. V letošnjem letu mu je podelila nagrado za življenjsko delo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov. Umetniški izraz Katjuše Kovačič pa je zaznamovan s telesom. Priznana akrobatka, plesalka, capoeiristka, igralka in performerka se lahko pohvali z bogatim opusom samostojnih predstav. Vipavska dolina je znana po močni burji, ki ljudem v tem delu Slovenije že od nekdaj določa način gradnje objektov.Vipavski arhitekt Marko Lavrenčič je prav tu in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji. Nedaleč od Vipave je Izola. Staro ribiško, obmorsko in arhitekturno privlačno mestece je znano tudi po svojem temperamentnem in romantičnem utripu. Tega soustvarja tudi Plac Izolanov, prizorišče različnih kulturnih dogodkov. Slovenija velja za zibelko kraških pojavov. Podzemne jame in brezna so najbolj prepoznavna naravna vrednota, obenem pa tudi izjemno občutljiv del narave, kjer živi kar nekaj zanimivih živali.

Slovenski magazin Slovenski magazin

28. 11. 2020

Nad Žovneškim jezerom pri Braslovčah se na vzpetini bohoti eden najstarejših slovenskih gradov - Grad Žovnek. Za njegovimi obnovljenimi ruševinami se je v davni preteklosti odvijala prava ljubezenska zgodba. Nedaleč od gradu Žovnek pa je zrastel popolnoma nov stolp. Na Rogli, v osrčju pohorskih gozdov, se na vrhu 37m visokega stolpa zaključi slikovita Pot med krošnjami. Gozd in drevesa pa so pomemben likovni svet akademske slikarke Tine Dobrajc. Prepetanje tradicije s sodobnostjo uveljavljena slikarka mlajše generacije slovenskih umetnikov pogosto izraža prav z gozdom. Narava, vesolje in življenje v harmoniji s sočlovekom je vodilo umetnika Radovana Gregorčiča. V mladosti ga je najbolj pritegnila svetloba, tako je ustvaril bogato zbirko unikatnih svetil. Raziskovanje vesolja pa ga je privedlo do steklo – keramičnih in kamnitih skulptur. Kmalu bo v naših domovih zadišalo po praznikih. Potica velja za eno najbolj znamenitih slovenskih jedi. Prav posebna je Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih ali hruškovih krhljev.

Slovenski magazin Slovenski magazin

14. 11. 2020

V Slovenskem magazinu tokrat predstavljamo eno vidnejših slovenskih sodobnih umetnic, prepoznano tudi v tujini -Meto Grgurevič. Ustvarja nenavadne ali nefunkcionalne mehanizme in kinetične sisteme, ki na videz delujejo kot romantični in arhaični stroji, obenem pa so tudi umetniške skulpture. Ljudje se že od nekdaj oziramo v nebo in se sprašujemo, kaj je tam zgoraj, koliko zvezd je na nebu, kako veliko je vesolje in kako je nastalo. Astrofizičarka dr. Andreja Gomboc pa se je odločila, da bo odgovore tudi poiskala. Reka Mura je reka treh držav, ki se na svoji 438 kilometrov dolgi poti od izvira v avstrijskih Turah pa do izliva v reko Dravo iz divje, visokogorske hudourniške reke, postopoma spremeni v nižinsko. In kot vsaka reka je tudi Mura prebivalcem ob strugi vzbujala strah in spoštovanje pa tudi ljubezen. Zgodovina Frančiškanskega samostana Novo mesto sega več kot 500 let v preteklost. Njegova knjižnica skriva izjemno zapuščino znanja. Več kot 30 inkunabul in 20.000 knjižnih enot pokriva različna znanstvena področja. Knjižnica spada med najbolj raziskane samostanske knjižnice. Na preteklost pa nas spominjajo tudi številni gradovi in dvorci, s katerimi je prepredena Slovenija. Za nekaterimi ni ostala niti sled, veliko jih je v razvalinah, vse več pa je lepo obnovljenih. Med njimi je tudi eden najstarejših v Sloveniji – grad Rajhenburg pri Brestanici na vzhodu države.

Slovenski magazin Slovenski magazin

31. 10. 2020

V Slovenskem magazinu najprej predstavljamo akademsko slikarko Mileno Usenik. Njen življenjepis je zelo zanimiv. Bila je priznana atletinja, prvakinja v metanju krogle, dvakrat se je udeležila olimpijskih iger. Nato se je posvetila študiju slikarstva. Velja za pionirko pop arta v Sloveniji. Vstopili smo v divjo Pokljuško sotesko, kjer so bujno rastlinje, mogočen gozd, naravni mostovi in jame ter strme stene pravo doživetje za obiskovalca. Neokrnjenost soteske pa je še dodaten velik čar te umetnine, ki jo je ustvarila narava. Neokrnjena narava privlači tudi krajinsko arhitektko dr. Ano Kučan, ki s svojim Studiem AKKA ustvarja zelo raznolike projekte – od velikih športnih objektov pa do zasebnih vrtov, otroških igrišč in vrtcev. Arhitektura nas je nato pripeljala v Kamnik. Bogato srednjeveško mesto velja za eno najlepših in najstarejših Sloveniji. Danes njegova vloga ni več tako pomembna, kot je bila v zgodovini, se pa mesto ponaša s številnimi kulturnozgodovinskimi znamenitostmi. Nedaleč od Kamnika je med hribovjem ujet majhen miren kraj Gornji Grad. V njem je izjemen kulturnozgodovinski spomenik – mogočna župnijska cerkev, ki ima najvišjo kupolo in je po prostornini največja slovenska cerkev.

Slovenski magazin Slovenski magazin

17. 10. 2020

600 kilometrov dolga Slovenska planinska pot preči vse najvišje vrhove – tudi Triglav. Večina ljudi, ki jo osvoji v celoti, za to porabi več let. Gorskemu tekaču Marjanu Zupančiču pa je uspelo v 6 dneh, 12 urah in 58 minutah. Dolina reke Radovne velja za eno najlepših slovenskih alpskih dolin. Razprostira se med dvema visokima planotama – Mežaklo in Pokljuko. Poleg čudovitih naravnih kotičkov se tu skrivajo številne zanimivosti iz preteklosti. Biolog prof. dr. Davorin Tome proučuje naravo kot raziskovalec, širši javnosti pa jo približa tudi z izjemnimi naravoslovnimi fotografijami. Muzeji Bele krajine pletejo bogate zgodbe njene naravne in kulturne zapuščine. Hranijo spomin na življenje te regije in njene vloge v širšem slovenskem prostoru. Fotograf Jošt Franko v središče svojega zanimanja postavlja zgodbe ljudi. Že pri 16 letih je prejel za svoje delo pomembno nagrado, danes pa objavlja v vseh pomembnejših domačih in tujih revijah. Njegove fotografije so bile razstavljene že po vsem svetu.

Slovenski magazin Slovenski magazin

2. 10. 2020

Anže Kopitar je najboljši slovenski hokejist. Leta 2006 je kot prvi slovenski igralec hokeja zaigral v severnoameriški profesionalni hokejski ligi NHL. Deset let pozneje je postal kapetan slovitega moštva Kingsov. Športni zvezdnik pa se vsako poletje vrne v rodno Slovenijo. Ladjica pletna velja za pomembno znamenitost Bleda. Vsako leto prepelje na otok na tisoče turistov. Pletnarji so domačini in pletnarjenje gre iz roda v rod ‒ oče prepusti sinu obrt in leseno pletno, dokler si ta ne omisli svoje. Boris Čok prihaja iz vasi Lokve ob slovensko-italijanski meji. Je potomec kamnosekov in pastirjev, od katerih je podedoval tudi ljubezen do kamna in ljudskega izročila. Danes skrbi za ohranjanje dediščine kraške suhozidne gradnje. Bil je celo mentor angleškemu kraljevemu mojstru za suhogradnjo. Uršljo goro je mogoče videti s prav vseh koncev slovenske Koroške, zato ji pravijo tudi hišna gora Korošcev. Korošci ji rečejo kar Urška. Vrh Uršlje gore je eden najbolj obiskanih v Sloveniji, saj razkriva številne zanimivosti in ponuja čudovite razglede. Boris Mihalj je zelo zanimiva in kompleksna osebnost. Je gledališki igralec, kipar in slikar ter tudi aktiven državljan, ki poskuša nagovoriti politiko v dobro kulture. Je dvojni doktor humanističnih ved, trenutno pa pripravlja še tretji doktorat znanosti.

Slovenski magazin Slovenski magazin

30. 5. 2020

Alen Ožbolt je priznan slovenski umetnik in profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od sredine 80. do sredine 90. let je deloval v priznanem umetniškem dvojcu Veš slikar svoj dolg, ki je bil znan po prostorskih slikah – novosti na likovnem prizorišču. Srečko Kosovel velja za velikega slovenskega avantgardnega pesnika z začetka 20. stoletja. Čeprav je umrl zelo mlad, star komaj 22 let, je zapustil izjemen pesniški opus. Obiskali smo njegovo domačijo na Krasu. Škocjanske jame veljajo za zelo posebne kraške jame. Po več kot sto letih so v tem največjem slovenskem podzemnem kanjonu na svetu ponovno odprli pot, po kateri so nekoč hodili prvi obiskovalci jame – Hankejev kanal. Ta je primeren le za tiste, ki se ne bojijo višine in so fizično dovolj pripravljeni. Bohinj velja za zeleno oazo Triglavskega narodnega parka. Tu se je ohranilo tudi veliko tradicionalnih veščin in značilnih izdelkov iz preteklosti. Nadeli so jim blagovno znamko Bohinjsko in jih tako predstavili širnemu svetu. Smaragdna reka Soča je izjemen naravni biser slovenskega alpskega sveta, ki s svojo značilno zelenomodro barvo, brzicami in tolmuni navduši vsakogar. Obiskali smo znamenite zgodovinske mostove, ki prečkajo to prelepo reko. *** Alen Ožbolt is a prominent Slovenian artist and Professor at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. From the mid-1980s to the mid-1990s, he was part of the renowned duo of artists Veš slikar svoj dolg (or Painter, Do You Know Your Duty in English), which was famous for its spatial paintings – a novelty on the art scene of the time. Srečko Kosovel is considered one of the greatest Slovenian avant-garde poets from the beginning of the 20th century. Although he died at a very young age, when he was only 22 years old, he left behind an outstanding body of work. We visited his place of birth in the Karst region. The Škocjan Caves are considered to be a truly special Karst phenomenon. After more than a hundred years, the Hanke Canal was reopened in this largest underground canyon in the world. This is in fact the path that the first visitors to the caves once walked. The Canal is only suitable for those who are not afraid of heights and are physically fit enough to undertake such a task. Bohinj is considered the green oasis of the Triglav National Park. In this area, many traditional skills and distinctive local products, which have been present here for centuries, continue to develop and are now advertised under the Bohinjsko or From Bohinj brand. The emerald Soča river is an exceptional natural gem in the Alpine world of Slovenia, whose visitors are always amazed by the river’s characteristic green-blue hues, its rapids and its pools. We visited the famous historic bridges that stretch over this beautiful river.

Slovenski magazin Slovenski magazin

21. 3. 2020

Kurnikova hiša v Tržiču je danes muzej. V 19. stoletju pa so tu živele generacije kolarjev. Izdelovali in popravljali so vozove, orodja. Janez Pergar, eden zadnjih izučenih slovenskih kolarjev, še vedno rad predstavi svoj poklic kot kulturno dediščino. Eva Peterson Lenassi sodi v srednjo generacijo slovenskih kipark. V njenem ateljeju se kiparstvo in lončarstvo prepletata ter združujeta. Odziv na njeno umetnost, ki velja za zelo izčiščeno, je bil tako v Evropi kot tudi na Daljnem Vzhodu, predvsem v Hong Kongu in Južni Koreji, kjer je imela razstave, zelo dober. Štirideseta leta prejšnjega stoletja so bila leta velikih big bandov, ki so igrali swing jazz oziroma plesno glasbo. V Sloveniji je bila ta glasba na vrhuncu takoj po drugi svetovni vojni. Big Band RTV Slovenija je postal vodilni slovenski jazzovski orkester. Letos praznuje 75 let delovanja in velja za eno najstarejših zasedb na svetu. V letošnjem letu je eno najuglednejših priznanj Planinske zveze Slovenije - Priznanje za življenjsko delo v alpinizmu prejel alpinist, gorski vodnik, reševalec Anton Sazonov – Tonač. Veronika Macarol je študenta arhitekture, ki se sprošča ob slikanju. Vendar pa javnost pozna Veroniko v drugi vlogi. Skupaj s Tino Mrak veljata za najboljši slovenski jadralki. Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru sta za le za las zgrešili olimpijsko odličje, zato so njune želje za Tokio usmerjene najvišje. *** Today, the Kurnik house in Tržič is a museum. In the 19th century, it was home to generations of wheelwrights. This is where they made and repaired wagons and tools. Janez Pergar, one of the last professionally trained Slovenian wheelwrights, still enjoys presenting his profession as part of the local cultural heritage. Eva Peterson Lenassi belongs to the middle generation of Slovenian sculptors. Sculpture and pottery intertwine and combine in her studio. Her art is considered highly refined and her exhibitions are met with a very good reception in both Europe and the Far East, particularly in Hong Kong and South Korea. The 1940s was a decade of Big Bands playing swing jazz or music for dancing. This style of music reached its peak in Slovenia immediately after World War II. The RTV Slovenia Big Band became the leading Slovenian jazz orchestra. This year, the orchestra is celebrating 75 years and is considered one of the world’s oldest ensembles of its kind. This year, one of the most prestigious awards of the Alpine Association of Slovenia – the Lifetime Achievement Award – went to mountaineer, mountain guide and mountain rescue member Anton Sazonov – Tonač. Veronika Macarol is a student of architecture who relaxes by painting. However, the public knows her in a different role. Alongside Tina Mrak, she is considered Slovenia’s best competitive sailor. At the Olympic Games in Rio de Janeiro, the duo came within a hair’s breadth of standing on the podium, which is why their aspirations for Tokyo are geared towards the very top.

Stran 1 od 6
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov