Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
V Mariboru ob reki Dravi raste najstarejša trta na svetu, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tudi edina rastlina z lastnim muzejem. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja je vizualno sporazumevanje. V znanosti je to znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar in oblikovalec ter profesor in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj velja za najprepoznavnejšo slovensko tolkalno skupino. V skoraj treh desetletjih so nastopili na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljanje je dolga in bogata tradicija Železnikov. Ana Rakovec nadaljuje dediščino svojih prednikov in jo predaja naprej.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Leta 181 pr. n. št. je po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje velik del Istre prešel pod rimsko oblast. O tem priča tudi arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. V Izoli pa se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev. Vendar ne z gradnjo novih starega videza, temveč s prenovami in vzdrževanjem starih, tudi že odsluženih. Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva Dejana Pfeiferja. Zvezdana Novaković, vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe. Pravijo mu zeleno zlato. V steklenici rjavo, na kruhu zeleno, gosto, močnega aromatičnega vonja. Bučno olje je kulinarična posebnost, ki danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Ljubljanska kotlina je bila poseljena že v prazgodovini. Pred več kot 2000 leti je bila Emona pomembno mesto v Rimskem imperiju, čeprav tega danes skoraj ne opazimo. Leto 2023 pa je bilo v Sloveniji razglašeno za Ravnikarjevo leto. Arhitekt Edvard Ravnikar velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Ciril Horjak je vodilni slovenski stripar, ki ustvarja izobraževalne stripe. Obenem pa tudi ilustrator in karikaturist, ki se v enem vodilnih slovenskih dnevnih časopisov vsak teden odziva na aktualna družbena in politična dogajanja doma in v svetu. Bohinj je dobil nov zasebni muzej, imenuje se Historia Bohinj. Domačin Žiga Arh skoraj od otroštva zbira različne stare, zgodovinske predmete, povezane z dogajanjem v njegovem kraju. Slovenski proizvajalci oljčnega olja so poznani po doseganju mednarodnih uspehov. V Parizu jih je kar osem prejelo nagrado Premium Gold. Ekstra deviško oljčno olje proizvajalca Arsena Jurinčiča pa je prejelo glavno nagrado Olio Nuovo Days in s tem laskavi naziv najboljšega oljčnega olja na severni polobli za leto 2023.
Po platnu Stanke Golob ne drsi čopič, temveč pesek. Tega v naravi nabira sama. Prav posebne slike v njenem ateljeju nastajajo že tri desetletja. Šentvid, nekoč predmestje slovenske prestolnice, danes pa njen del, je v začetku 20. stoletja slovel po svojih mizarjih. Danes o njihovi veljavi in znanju, ki so ga imeli, priča Spominska mizarnica. Znamenita Čermak-Špirekova peč je bila zgrajena v Idriji proti koncu 19. stoletja, ko so v tamkajšnjem rudniku živega srebra morali močno povečati izkop rude. Danes so peč obnovili, zaradi svoje pomembnosti pa predstavlja pomemben del Unescove svetovne kulturne dediščine. Istrska vas Marezige ima pestro zgodovino. Nekoč je tu živela sejemska dejavnost, danes pa se prebivalci ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom. Velik del sporazumevanja žuželk poteka za nas neslišno. Raziskovalec dr. Rok Šturm jim zna prisluškovati. Pri svojem delu namreč preučuje tudi sporazumevanje žuželk.
Trubarjeva ulica v Ljubljani je ena teh ulic, ki prestolnicam dajejo prav poseben pečat. Tu se sliši preplet številnih različnih jezikov, hiše pa so pričevalke čudovitih zgodb iz preteklosti. Ko je Vesna Vidrih odkrila glino, se ji je odprl nov pogled na svet. Izdelki iz porcelana s svojo le navidezno krhkostjo odražajo njen pogled na življenje. Sorica je slikovita alpska vasica, kjer išče povsem svojo ustvarjalno pot mlad slikar Mohor Kejžar. Na enem svojih številnih sprehodov se je z barvnimi pršili lotil skal sredi narave. Bernadekova domačija v Makolah je stara več kot 250 let. Narejena iz lesa, domače opeke in kamna, danes pa popolnoma obnovljena, priča o nekdanjem življenju na revnih kmetijah. Prihod žlikrofov v Idrijo ima zanimivo zgodovino. Prav tako ima njihova vloga v kulinariki različne razlage. Okusna jed teh krajev pa ima tudi svoj praznik.
Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica je že 26 let nepogrešljiv del poletne urbane kulture. Akademska slikarka Mojca Senegačnik skozi likovni jezik izraža vse, kar v tistem trenutku čuti. Pri tem je neposredna in jasna. Brez zadržkov in ovir. Umetnik Andrej Štular z domišljeno likovno govorico, ki pogosto temelji na reciklaži, povezuje različne tehnike in medije, kot so lutke, stripi, video, fotografija, asemblaž in še marsikaj. Igor Grabnar svojo predanost zgodovini in slovenski dediščini izraža skozi makete, ki jih ustvarja že več kot tri desetletja. Pletarstvo je ena starejših obrti na Slovenskem. V 19. stoletju so začeli delovati pletarski tečaji, ki so ponekod prerasli v pletarske šole.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
V Kropi, dolini pod strmimi pobočji Jelovice so bile prve fužine in kovačnice že v 14. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je tradicija nadaljevala v Tovarni vijakov Plamen. Ljubenčani so najbolj ponosni na svoje splavarje, flosarje, kot jim pravijo. Pravijo celo, da se po ljubenskih žilah pretaka prava flosarska kri. Črno-bela fotografija je že desetletja stalna spremljevalka fotografa Boštjana Gunčarja. Poleg fotografije je njegova velika strast še zbiranje starih fotoaparatov. Solkanski most je železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu in tako predstavlja vrhunec znanja in dosežkov v gradnji mostov prejšnjega stoletja. Oblikovalka nakita Marjeta Hribar želi premogu, tej na videz neprivlačni, a za njen rojstni kraj nadvse pomembni kamnini, vrniti nekdanjo slavo.
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Filmska režiserka in ustvarjalka umetniških videov, videoinstalacij in intermedijskih projektov Jasna Hribernik v svojih delih postavlja temeljna vprašanja o življenju in času, v katerem živimo. Na Ljubljansko barje so se vrnili koliščarji. Pogled na skelete kolib koliščarskega muzeja na prostem, ki je tu zaživel, obiskovalce vrne daleč v preteklost – v čas prazgodovine. Kolišča so danes umeščena na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Andreja Stržinar ustvarja unikatne zgodovinske kostume in rekonstrukcije oblačil različnih časovnih obdobij v Sloveniji. V vsak kos ročno sešitega kostuma je všita zgodba časa, ki ga pripoveduje. Marko Kveder nadaljuje družinsko mizarsko tradicijo svojega očeta. Predanost svojemu delu je izkazal tudi z odprtjem muzeja Kvedrova tišlerija, kjer osrednji prostor pripade prav posebnemu izdelku - leseni repliki avtomobila Ford T iz leta 1919. Med Pokljuko in dolino Voje v Triglavskem narodnem parku leži najlepša bohinjska pašna planina Uskovnica. Poleti se tu na prostranih pašnikih pase živina, planšarji pa še vedno izdelujejo pristni bohinjski sir.
Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih, rastejo sladke češnje. Njihov sloves sega daleč v zgodovino in v širni svet. Danes prisegajo na butično pridelavo izbranih češenj. Med temi se najde tudi kar nekaj zelo starih sort. Ti sijoči rdeči sadeži vsako pomlad privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev. Eva Petrič je konceptualna intermedijska in likovno-vizualna umetnica, fotografinja, performerka in pisateljica. Diplomirala je iz psihologije in vizualne umetnosti na univerzi Webster na Dunaju, njeno življenje pa je razpeto med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom. Leta 1895 je Ljubljano prizadel močan rušilni potres. Po njem so na novo nastale številne pomembne zgradbe. Tako je bil sredi prestolnice leta 1902 zgrajen v renesančnem slogu Deželni dvorec. Tu sta dobila sedež kranjski deželni zbor in deželni odbor. Zgodovina dvorca je bila zelo pestra. V njem se je leta 1919 naselila tudi na novo ustanovljena prva slovenska univerza. V bližini Šempetra v Savinjski dolini je jama Pekel. Tri milijone let stara kraška jama ima zelo bogato zgodovino in velja za eno največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Skoznjo se vije skoraj 1200 metrov dolga urejena pot, ki ponuja številne zanimivosti. Goričko skriva številne zanimivosti. V gričevnati deželi, polni naravnih pojavov so tudi izviri mineralne vode, ki ji pripisujejo prisotnost življenjsko pomembnih snovi.
V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.
Miha Pavšek se ukvarja z raziskavami ledenikov in njihovega dogajanja. Fizična geografija, naravne nesreče, dolgotrajno nastajanje slovenskih ledenikov in hitro izginjanje njihovih ostankov so predmet njegovega zanimanja. Preprosta lesena igrača Konstrukta že takoj pritegne pozornost. Zgodba tega izdelka pomembnega slovenskega oblikovalca Nika Kralja je stara več kot štiri desetletja. Konstrukta je bila zasnovana leta 1976, luč sveta pa je ugledala šele po 45 letih. V starem delu slovenske prestolnice Ljubljana se bohoti velika poznobaročna stavba – Gruberjeva palača. Njena zgodba, ki se vije od druge polovice 18. stoletja, je zelo bogata in pestra. Danes je v njenih prostorih Arhiv Republike Slovenije. Ljubljanska reševalna postaja je praznovala sto let svojega delovanja. Na intervencije so hodili s konjskimi vpregami, temeljila pa je na prostovoljstvu. Sto let pozneje je reševalna postaja poklicna in sodobno opremljena služba z več kot sto zaposlenimi. Izdelovalko vitrajev Katjo Zrimšek pritegne steklo kot material, posebno čarobnost pa vidi prav v sestavljanju njegovih delcev v nove celote. Neprosojnost barvnega stekla pa še dodatno vzbuja nekakšno skrivnost.
Projekt KARST, ki ga je omogočil Evropski raziskovalni svet, se ukvarja z možnostjo napovedovanja zapletenih kraških struktur in procesov, s tem pa reševanja odzivov na ekstremne dogodke, saj so vodotoki kraškega povodja sposobni zelo hitrega pretoka vode in s tem prenosa onesnaženja. Anja Musek z mokrim polstenjem ustvarja zelo različne izdelke in oblačila. Zanjo sta značilna sodobno, minimalistično oblikovanje in uporaba naravnih materialov. Nedavno je bila sprejeta tudi v mednarodno skupino VAWAA – Vacation With an Artist. Slikarka Ana Sluga se ukvarja tudi s fotografijo in videom. Zanimajo jo meje prehajanja med različnimi mediji, kar igrivo tematizira v svojih delih. Svoje znanje predaja študentom na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Eden najpomembnejših slovenskih sodobnih pisateljev Drago Jančar je za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja pa so največja nagrada bralci njegovih del. »Taborniki ustvarjamo boljši svet« je osnovno vodilo vseh tabornikov. Slovenski taborniki delujejo v okviru Zveze tabornikov Slovenije, ki je neprofitna mladinska organizacija z vzgojnimi cilji in spoštovanjem temeljnih vrednot. Moto vsakega slovenskega tabornika je tudi »Bodi pripravljen!«.
Pod okrilje Belokranjskega muzeja spada tudi Galerija Kambič, ki se ponaša z vrhunsko zbirko umetniških del – donacijo zakoncev Kambič. V pritličju galerije pa je svoje mesto našla tudi zelo izvirna razstava, na kateri se belokranjska dediščina predstavi v sodobni obliki. Mozaik je bil sprva poznan kot dekorativni dodatek na tleh in zidovih, danes pa mozaične tehnike odpirajo nove dimenzije umetniškega izražanja. Aljaž Vidrajz se je za mozaicista izučil na priznani šoli v italijanskem mestu Spilimbergo. Oder je najpomembnejši prostor mladega plesalca, glasbenika, koreografa in performerja Žigana Kranjčana. V slovenski umetniški prostor je s svojimi nastopi in avtorskimi projekti prinesel veliko svežine. Slovenski raziskovalci so razkrili skrivnosti zanimivega rokopisa, imenovanega Gorske bukve, ki je leta 1582 nastal v vasi Raka. To so bili zakoni, ki so določali red in razmerja v vinogradih. Gorske bukve so najstarejše ohranjeno pravno besedilo v slovenskem jeziku. Glavna sprehajalna ulica starega slovenskega obmorskega mesta Koper se imenuje Čevljarska ulica, saj so bile tu nekoč, pred več stoletji večinoma čevljarske delavnice.
Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta. Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura. V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes. V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.
Marko Drpić se posveča raziskovanju zgodovine tiska, kaligrafiji v različnih materialih, tiskarskih strojev in opreme, ki jo že dolgo časa zbira. Na razvoj in nastanek tiska gleda skozi različne oči: jezikoslovne, grafične, zgodovinske in bibliotekarske. Leta 1869 je bila ustanovljena prva požarna obramba na Slovenskem. Sto let pozneje pa je v starem mestnem jedru Metlike zaživel Slovenski gasilski muzej. V dveh stavbah tik ob gradu se razprostre dediščina slovenskega gasilstva. Sredi Ljubljane je prav posebna kmetija. Posebna zato, ker tu skrbno razvijajo posebno dejavnost – urbano gobarjenje. V Gobnjaku, kot je kmetiji ime, gojijo izbrane in medicinske gobe, velik pomen pa dajejo tudi trajnostnemu načinu kmetijstva. Zbirateljstvo je gotovo prav posebna strast. Ivan Jurjevič je za predmet svojega občudovanja izbral nekaj prav nenavadnega. Nekaj, kar nas mnoge vrne v čas otroštva. Verjetno ga skoraj ni med nami, ki ne bi kdaj imeli Pez bonbonov in figurice, v katero smo jih lepo zložili Pred tremi desetletji je v Pivki začela pisati svojo uspešno pot znana glasbena skupina Ana Pupedan. Člani skupine svojo glasbo označujejo za nekakšno fuzijo različnih glasbenih vplivov, temelj vsega pa je rock. Njihova značilnost je tudi pogosta uporaba pristnega pivškega narečja.
Neveljaven email naslov
