Miha Kobal je večino svojega življenja preživel na Ponikvah, na Šentviški planoti. Po koncu študija se je vrnil v domačo vas in začel svojo zgodbo pridelave zelenjave.

Si učitelj smučanja, študent elektrotehnike, kako to, da se sedaj ukvarjaš z zelenjavo?
»Narava me veseli že od nekdaj, delo za računalnikom mi ni tako pri srcu. To, da si zunaj v naravi, da jo opazuješ in živiš z njo, mi je v veselje,« pove Miha.

Česen je Mihova prva zgodba, letos ga je posadil tudi za odtenek več kot v prejšnji sezoni. Sadi domač česen, istrsko sorto štrigon. »Tej sorti zelo ustreza naša nadmorska višina – 800 metrov, tu odlično uspeva, ljudje pa so z njo zelo zadovoljni.« Poleg česna prideluje tudi krompir, čebulo in fižol, naslednje leto pa ima v načrtu še pridelavo korenja. Pridelke ob koncu sezone shrani v kleti, nato pa jih vsak mesec vse leto po dogovoru dostavlja strankam.

Šentviška planota je od nekdaj znana po krompirju?
»Tako je, veliko ga pridelujejo predvsem za semenski krompir, ki ga potem vozijo v dolino, kjer bolje obrodi. Se pa lahko na Šentviški planoti pohvalimo tudi z edino Plečnikovo cerkvijo na Primorskem.«

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi, prav tako so gozdovi za Slovenijo, ki nima veliko drugih naravnih virov, gospodarsko zelo pomembni. Zaradi izpolnjevanja gospodarskih in socialnih funkcij gozdov je v nacionalnem interesu tudi dobro vzdrževanje in skrb za gozdove. Miha pozimi tako sodeluje tudi v projektu pogozdovanja, trenutno umetno pomlajuje del gozda, ki ga je leta 2014 prizadel žled, nato pa še lubadar. V majhne luknje mešano sadi bukev in smreko, saj so tudi okoliški gozdovi mešani. »Sadim na kvadratni meter in pol, trenutno pa moram zasaditi še okoli 2000 lukenj. Poleg tega tudi v drugih gozdovih po potrebi skrbim za pomladitev in pa sečnjo oziroma končni posek gozda,« doda Miha.

Poleg poljedelstva in gozdarjenja pa Miho že od nekdaj veseli tudi šport. Ko planino pobeli sneg, seže po smučeh in v okviru športnega društva pomaga pri delu v Smučarskem centru Suše na Ponikvah, kjer v popoldanskih urah otroke uči smučanja.

Kakšni so tvoji cilji za prihodnost?
»Predvsem razvijati tehnologije in stroje za pridelavo česna in ostalih poljedeljščin. Želim dokončati manjšo hišo in potem tudi starejšo, večjo hišo. Želim si, da bi se čez poletje lahko preživljal s poljskimi pridelki, pozimi pa bi kombiniral smučanje in gozdarstvo.«