Mrzlica pred torkovimi vmesnimi volitvami v ZDA narašča. Foto: Reuters
Mrzlica pred torkovimi vmesnimi volitvami v ZDA narašča. Foto: Reuters

Na vsakih vmesnih volitvah od državljanske vojne naprej je stranka aktualnega predsednika v povprečju izgubila 32 sedežev v predstavniškem domu in dva v senatu.

Podatek: NBC
Kapitol, kjer domuje zakonodajna veja oblasti, bo dobil nove rezidente. Foto: EPA
Predčasnih volitev se je udeležilo več kot 32 milijonov volivcev. Foto: Reuters
Trump bo do volitev nagovoril potencialne volivce v državah, kjer je sam pred dvema letoma osvojil večino elektorskih glasov. Foto: Reuters
Oprah Winfrey na shodu Stacey Abrams, kandidatke za guvernerko v Georgii. Če bo zmagala, bo postala prva temnopolta guvernerka te zvezne države. Eden od glavnih dejavnikov, če bodo demokrati prevzeli večino v predstavniškem domu, naj bi bila visoka udeležba afroameriških volivk. Foto: Reuters
Brett Kavanaugh
Senatorji so Trumpovega kandidata Kavanaugha kljub protestom, ki so izbruhnili po obtožbah o spolnem nadlegovanju, potrdili na mesto vrhovnega sodnika. Foto: Reuters
Dolga vrsta zadnji dan predčasnih volitev v Teksasu. Foto: Reuters
Pester nabor volilnih oglasov. Foto: Reuters

Ameriški volivci bodo izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma (ti imajo dvoletni mandat) in tretjino od 100 senatorjev (ti imajo šestletni mandat, vsaki dve leti izvolijo tretjino), pa tudi 36 guvernerjev v zveznih državah in tri guvernerje ameriških teritorijev, člane kongresov zveznih držav, župane in druge državne ter lokalne uradnike, ponekod tudi sodnike, na glasovnicah v 34 zveznih državah pa je še 157 referendumskih pobud, od legalizacije marihuane do znižanja ali zvišanja davkov.

Zanimanje za letošnje volitve je izjemno veliko, številni poznavalci ocenjujejo, da gre za prelomne vmesne volitve. Običajno volivce bolj zanimajo predsedniške volitve, letos pa bo, kot kaže, glasovalo celo več volivcev kot pred dvema letoma, ko so izbirali med demokratko Hillary Clinton in republikancem Donaldom Trumpom, ki je, kljub drugačnim napovedim javnomnenjskih raziskav, zmagal. Demokrati so leta 2010 izgubili večino v predstavniškem domu, leta 2014 pa so republikanci prevzeli večino še v senatu.

Republikanci so imeli v zdajšnjem sklicu 435-članskega spodnjega doma 241 članov, demokrati pa 194, medtem ko imajo v 100-članskem zgornjem domu kongresa republikanci 51 senatorjev, demokrati pa 47, dva senatorja pa sta neodvisna. Kot kaže zgodovina, običajno - bile so tudi izjeme - stranka, ki ji pripada predsednik, na vmesnih volitvah izgubi. Kot navaja ameriška televizijska postaja NBC, je v povprečju na vmesnih volitvah od državljanske vojne (končala se je 1865) naprej stranka aktualnega predsednika izgubila 32 sedežev v predstavniškem domu in dva v senatu.

Spremembe pri večini v predstavniškem domu?
Javnomnenjske raziskave in nestrankarski poznavalci napovedujejo, da imajo demokrati veliko možnosti, da osvojijo dodatnih 23 sedežev v predstavniškem domu in tako v njem znova prevzamejo večino. Večina bi jim omogočila, da med drugim uvedejo preiskavo zoper Trumpovo administracijo in blokirajo sprejem njegove zakonodaje. Na drugi strani pa v senatu ni pričakovati sprememb: republikanci naj bi po napovedih v njem ohranili večino. Med pooblastili, ki jih ima senat, je potrditev predsednikovih imenovanj za vrhovnega sodnika, ki je dosmrtna funkcija. V zdajšnji sestavi Vrhovnega sodišča je po zelo odmevnem imenovanju Bretta Kavanaugha razmerje 5:4 v korist konservativne struje. Čeprav Trumpovo ime ni na glasovnicah, pa je njegova vloga na volitvah ključna: gre za neke vrste referendum o podpori njegovi politiki.

V senatu ima vsaka zvezna država po dva senatorja, pri čemer sta v nekaterih zveznih državah oba senatorja republikanca, v drugih oba demokrata, v 12 pa je en senator demokrat, drugi pa republikanec. Dva senatorja sta neodvisna.

Med 35 senatorji, o katerih položaju bodo v torek odločali volivci, jih je bilo 26 demokratov in 9 republikancev. Demokrati sicer branijo 10 sedežev v zveznih državah, v katerih je leta 2016 na predsedniških volitvah zmagal Trump, ki je zaradi tega v dneh pred volitvami zelo aktiven, saj želi pripomoči, da bi volivci tudi zdaj volili republikanske kandidate.

Kdo je lahko izvoljen?
Senator mora imeti najmanj 30 let, ameriški državljan mora biti najmanj devet let in mora živeti v zvezni državi, ki jo predstavlja. Član predstavniškega doma pa mora imeti najmanj 25 let, ameriško državljanstvo mora imeti najmanj sedem let in mora živeti v zvezni državi, ki jo predstavlja.

V predstavniškem domu je razdelitev števila članov med državami različna. Največ, 53 članov, ima Kalifornija, najmanj, le po enega, pa imajo Aljaska, Delaware, Montana, Severna Dakota, Južna Dakota, Vermont in Wyoming. Toda v predstavniškem domu, kjer morajo demokrati osvojiti 23 glasov, da bi osvojili 218 glasov in prevzeli večino, so republikanci ranljivejši, kajti v igri je 41 sedežev, ki jih bodo zasedli novi predstavniki - torej kjer ne kandidira trenutni član predstavniškega doma, kar je največ po letu 1930.

Predčasno glasovalo dvakrat več volivcev kot pred štirimi leti
Eno od presenečenj letošnjih volitev je visoka udeležba na predčasnih volitvah. Do 2. novembra je po podatkih Univerze na Floridi svoj glas oddalo že 32,4 milijona volivcev, kar je slabih 12 milijonov več v primerjavi z volitvami pred štirimi leti, ko je predčasno glasovalo 20,5 milijona volivcev. Med tistimi, ki so glasovali predčasno, je bilo po poročanju ameriške televizije NBC 43 odstotkov republikancev in 41 odstotkov demokratov, ostali pa so neopredeljeni. Udeležence sta najbolj zanimala gospodarstvo in zdravstvo, najmanj pa imigracija, ki jo Trump poleg dobrih gospodarskih kazalcev (v petek je ministrstvo za delo objavilo podatek, da je brezposelnost 3,7-odstotna, kar je najmanj v 49 letih) postavlja v ospredje svojih predvolilnih udejstvovanj. Razpravo o priseljevanju je razgrel tudi z izjavo, da bo z izvršnim ukazom odpravil pravico do državljanstva otrokom priseljencev, rojenih na ameriških tleh.

Registracija volivcev
V večini zveznih držav se morajo volivci, ki želijo sodelovati na volitvah, registrirati v obdobju med dvema in štirimi tedni pred volitvami, odvisno od posamezne države, medtem ko v tretjini volitev velja, da se registrirajo na dan volitev. Severna Dakota je edina država, kjer registracije ni. Pravila registracije se med državami razlikujejo, recimo v nekaterih državah obsojenci za resno kaznivo dejanje sploh nimajo pravice voliti. Aktivacija volivcev je eden ključnih vsebinskih poudarkov kampanje pri obeh strankah, zanimivo pa je, kot kažejo podatki, ki jih navajajo ameriški mediji, da se je za tokratne volitve na novo registriralo največ neopredeljenih volivcev.

Georgia pred zgodovinsko zmago temnopolte kandidatke?
Do zapletov pri registraciji so pred letošnjimi volitvami sicer poročali iz več ameriških zveznih držav. Dve zvezni sodišči sta v petek izdali sodbo, v kateri sta zvezni državi Georgia naložili, da dovoli udeležbo na volitvah okoli 3.000 naturaliziranim ameriškim državljanom in ji prepovedali, da iz registra izbriše nekatere volivce. Več civilnih skupin je namreč oktobra vložilo tožbo proti državnemu sekretarju v Georgii Brianu Kempu, čigar urad nadzoruje tudi volilni imenik v Georgii in ki je sam republikanski kandidat v zelo tesni tekmi za guvernerja v Georgii proti demokratki Stacey Abrams, ki bi v primeru zmage postala prva afroameriška guvernerka te južne zvezne države. Kemp je med drugim odločil, da je več kot 50.000 prošenj - kot je navajal Associated Press, je šlo za večino temnopoltih volivcev - za volilno registracijo "na čakanju." Razlog: v Georgii je v veljavi zakon o točnem ujemanju, ki zahteva, da so osebni podatki volivca na prošnji za registracijo popolnoma enaki kot podatki v državnih registrih. Sodnica Eleanor Ross je v petek razsodila, da se lahko okoli 3.000 naturaliziranih volivcev, ki so bili na čakanju, volitev udeleži, pri čemer lahko državljanstvo na samem volišču izkažejo z ameriškim potnim listom ali podobnim dokumentom. Druga razsodba se je nanašala na zavrnitev registracije volivcev, pri katerih je prišlo do neujemanja pri podpisu.

Naporni zadnji dnevi kampanje
Zadnje dneve pred volitvami obe strani izkoriščata za intenziven vrhunec kampanje. Trump bo tako v štirih dneh obiskal kar devet zveznih držav, pri čemer se osredotoča na države, kjer utegnejo republikanci prevzeti demokratom sedeže v senatu in tako v njem še okrepiti večino. Pri tem jim gre na roko dejstvo, da je, kot že rečeno, med tretjino senatorskih sedežev, o katerih odločajo na teh volitvah, kar 26 demokratskih in le 9 republikanskih.

Trumpov urnik bo do torka zelo natrpan. Do takrat bo obiskal srčiko svoje konservativne baze, pri čemer se osredotoča na ruralna območja, medtem ko se bo izognil bogatejšim predmestjem, kjer predstavljajo večino bogatejši konservativci, ki pa mu niso tako naklonjeni. V petek je obiskal Zahodno Virginijo in Indiano, v katerih so bili zdaj senatorji demokrati, zdaj pa si republikanci prizadevajo za zmago, potem ko je tudi Trump pred dvema letoma tam na predsedniških volitvah premagal demokratko Hillary Clinton. V soboto je bil v Montani in na Floridi, danes sledita Georgia in Tennessee, v ponedeljek pa ga čakajo Ohio, še enkrat Indiana in Misuri. V Zahodni Virginiji in Indiani, v katerih je Trump pred dvema letoma zmagal, bodo volivci odločali, ali bodo še naprej senatorji demokrati ali pa bodo slavili republikanci.

Kaj utegne tehtnico nagniti v prid demokratom?
Trgovinska vojna s Kitajsko je močno prizadela ameriške kmete, ki so tradicionalno volivci republikancev. Kitajska je glavna uvoznica ameriške soje in svinjine (lani je Kitajska kupila 60 odstotkov ameriške soje), zaradi zaostritve odnosov pa je skoraj v celoti odpovedala posle. Trumpova administracija je skušala odnose s kmeti izboljšati z napovedjo pomoči v višini šestih milijard dolarjev, kar bo omililo izgubo zaradi izgube trgov.

Polne roke dela z nagovarjanjem imajo tudi demokrati. Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je v petek posvaril pred retoriko strahu. Obama se je v svojem govoru osredotočil na obrambo svojega podpisa o zdravstveni reformi iz leta 2010, znani kot Obamacare, in Američane pozval, naj ne sprejmejo sovražnosti in delitve v politiki. "Videli smo nenehno ponavljajoče se poskuse, da bi nas z retoriko, s katero želijo, da smo jezni in da nas je strah, razdelili," je dejal na shodu v Miamiju. "Toda čez štiri dni, Florida, boš lahko podala oceno takšnega obnašanja."

Demokrati, ki so imeli nazadnje v senatu večino leta 2014, so za kampanjo namenili več sto milijonov dolarjev, da bi preprečili izgubo enega od petih kritičnih sedežev. Če bi izgubili samo enega od sedežev v Zahodni Virginiji, Indiani, Severni Dakoti, Montani ali Misuriju - v vseh teh državah je leta 2016 zmagal Trump - bi bilo konec možnosti, da bi prevzeli večino v senatu.

Javnomnenjske raziskave med drugim kažejo na zelo tesen boj v Indiani in Misuriju. V Montani, kjer je Trump zmagal za 20 odstotnih točk, ima zdajšnji demokratski senator Jon Tester štiri odstotke točke prednosti, v Zahodni Virginiji, kjer je Trump zmagal z več kot 40 odstotnih točk prednosti, pa ima demokratski senator Joe Manchin po eni izmed nedavnih raziskav 16 odstotkov prednosti. Drugače je v Severni Dakoti, kjer demokratska senatorka Heidi Heitkamp zaostaja za republikanskim izzivalcem Kevinom Cramerjem. Demokrati si torej prizadevajo, da bi ohranili večino v državah, kjer je pred dvema letoma zmagal Trump, ključne države pa bodo Florida, Arizona in Nevada.

Javnomnenjske raziskave, ki temeljijo na podatkih, zbranih prek RealClearPolitics in 538.com, nepolitične statistične spletne strani, ki zbira podatke iz različnih virov, kažejo, da je v državah, kjer je Trump pred dvema letoma zmagal z več kot 10-odstotno prednostjo, štiri petine od 18 kandidatov, ki jih je podprl Trump, v vodstvu. V državah, kjer je Trump zmagal z manj kot 10-odstotno prednostjo, pa so v vodstvu le 4 od 16 kandidatov, ki jih je podprl.

Twitter izbrisal lažne račune
Demokrati so dosegli tudi pomembno zmago v prizadevanjih za zaustavitev širjenja lažnih informacij na spletnih omrežjih. Twitter je sporočil, da je izbrisal več kot 10.000 lažno demokratskih računov, na katerih so bila objavljena sporočila, naj volivci v torek ne odidejo na volišča. Stranka je o lažnih računih obvestila Twitter, ki je potem konec septembra in v začetku oktobra račune izbrisal.

Več denarja so zbrali demokrati
Za konec še finančni vidik letošnjih volitev. Demokratski kandidati za senat so bili učinkovitejši pri zbiranju denarja: zbrali so najmanj 551 milijonov dolarjev, medtem ko so republikanski kandidati zbrali najmanj 368 milijonov dolarjev. V predstavniškem domu so demokratski kandidati zbrali najmanj 680 milijonov dolarjev, republikanski pa 540 milijonov.

Na vsakih vmesnih volitvah od državljanske vojne naprej je stranka aktualnega predsednika v povprečju izgubila 32 sedežev v predstavniškem domu in dva v senatu.

Podatek: NBC