Uganda je v primerjavi z njenimi sosedami precej bolj prijazna do beguncev. Chris Dolan je Britanec, ki že 12 let živi v Ugandi, zadnjih deset v Kampali, kjer vodi nevladno organizacijo za pomoč beguncem.

"Vedno je lažje kriviti žrtve kot sebe. In to se dogaja v primeru beguncev. Vidimo jih kot oportuniste, ki si želijo v Evropo samo zato, da postanejo migranti. To je neumnost," je ob robu blejskega strateškega foruma pripovedoval Dolan.

Po njegovih izkušnjah nekateri begunci res želijo iti po svetu in si nekje v boljših pogojih ustvariti dom, ampak večina želi ostati tam kjer so doma: "Dovolj dolgo se ukvarjam z begunci da vem, da so od doma odšli zaradi zelo posebnih razmer, zaradi zastraševanja in groženj in zelo moraš biti močan da ostaneš. In po mojih izkušnjah je eden glavnih razlogov, da ljudje zbežijo prav spolno nasilje, ki postane prehudo, da bi ostali in ga prenašali. Ampak ljudje tega ne vidijo tako. Krivijo njih in stvari vidijo po svoje, ne tako kot so zares."

V Jordaniji kar četrtina prebivalcev beguncev

Chris Dolan izpostavlja primer Jordanije, kje je beguncev 25 odstotkov vsega prebivalstva. Pa se Jordanija zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.

"Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto. Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo želel čistiti javnega stranišča ali pa delati podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki."

Eden od programov za pomoč beguncem, ki ga izvajajo v organizaciji Refugee Law Project, je tudi pomoč žrtvam spolnega nasilja, ne le ženskam, tudi moškim. Kot pravi Chris Dolan, sta od treh ljudi, ki so bili posiljeni, dve ženski, eden pa je moški.

Kako pomagati posiljenim moškim, pa je velik problem ne le v Ugandi, tudi drugod po svetu. Chris je prvi, ki je o tem začel govoriti na glas. "Namen posilstva moškega nad moškim je ponižanje. Narediti hočejo ljudi nezmožne da bi bili očetje, možje."

Veronika Gnezda, Val 202