Po teoriji Zemlje snežne kepe sta sneg in led prekrivala ves planet. Na fotografiji je ledenik Gyldenlove na Grenlandiji. Foto: Nasa Foto:
Po teoriji Zemlje snežne kepe sta sneg in led prekrivala ves planet. Na fotografiji je ledenik Gyldenlove na Grenlandiji. Foto: Nasa Foto:
Profesor Phillip Allen, Imperial College, London
Profesor Phillip Allen z Imperial College-a v Londonu meni, da teorija odgovarja na vprašanja o Zemlji v ekstremnih pogojih. Foto: Geological Society of London

Tik pred pojavom živali, v geološkem obdobju neoproterozoik, je nastopila silovita ledena doba, ki je po prepričanju nekaterih znanstvenikov zamrznila tudi vse oceane in tropske dežele. V tistem času naj bi bil naš planet iz vesolja videti kot orjaška snežena kepa, zato je ta teorija dobila tudi ime teorija snežna kepa Zemlja.

Teorijo sta na podlagi nenavadnih geoloških značilnosti kamenin raztresenih po vsem planetu razvila geologa Paul Hoffman in Dan Schrag z ameriške Univerze Harvard. Med znanstveniki nemudoma sprožila burno polemiko in številni so se ideji odkrito posmehovali.

Prisluhnite oddaji Frekvenca X o Teoriji Zemlje snežne kepe v celoti.

Zemlja štirikrat snežna kepa
Ekstremna globalna poledenitev naj bi trajala 10 milijonov let. Hoffman in Schrag ne vesta natančno, kaj je veliko ohladitev sprožilo, zgodila pa naj bi se pred 750 do 590 milijoni let. Predvidevata, da je Zemlja v tem času kar štirikrat postala snežna kepa.

Čeprav geologi še vedno polemizirajo o teoriji snežne kepe, se večina strinja, da je bil to čas ekstremnega mraza. Med bolj nedavnimi ledenimi dobami je led segal komaj do severa celinske Evrope, medtem ko zdaj tudi najbolj trdi nasprotniki teorije snežne kepe menijo, da je med tem obdobjem ledeni pokrov segal vsaj do tropskega območja, če že ne vse do ekvatorja.

Medtem, ko znanstveniki še špekulirajo o točnih vzrokih, ki so pripeljali do tako hude podnebne spremembe, pa je po eni izmed hipotez do tega prišlo med drugim zaradi razporeditve celin v tistem času – vse naj bi ležale bolj ali manj v ozkem pasu v območju ekvatorja. Močan dež je nato spral toplogredni plin ogljikov dioksid iz ozračja, zaradi česar so temperature začele padati.

V polarnih območjih so začele nastajati velikanske ledene plošče, ki so odbijale sončno energijo nazaj v vesolje. Tako se je začarani krog sklenil. Rastoči ledeni pokrov je s površja planeta odbijal vse več sončnih žarkov in ga tako čedalje bolj ohlajal, s čimer je led še bolj rastel ter v komaj tisoč letih prekril celotno Zemljo. Povprečna temperatura na površini je padla na nepredstavljivih -50°C in oceani so zmrznili do enega kilometra globoko.

Rešitev iz vulkanov
Večina življenja na planetu, ki je bilo v tistem času samo v mikroskopski obliki, je umrla. Preživele so samo redke bakterije v bližini vročih vulkanskih vrelcev. Svet so pokrivale prostrane ledene puščave.

Rešitev so prinesli vulkani. V 10. milijonih let so v ozračje le spustili zadostno količino toplogrednih plinov, ki so povzročili učinek tople grede. Ta je Zemljo segrel dovolj, da se je globalni ledeni pokrov začel topiti.

Razsežnosti teorije
Teorija snežne kepe pa ni fascinantna samo z vidika podnebnih skrajnosti in predstave o celotnem planetu, zavitem v sneg in led, ampak mogoče ponuja tudi odgovor na eno najskrivnostnejših vprašanj v zgodovini življenja na Zemlji. Ko se je življenje na Zemlji pojavilo pred okrog 3,5 milijarde let, je kar tri milijarde let obstajalo le v preprostih mikroskopskih enoceličnih oblikah.

Nato pa so se pred okrog 600 milijoni let na planetu skrivnostno pojavile prve kompleksne oblike življenja – prve živali. Znanstveniki na veliko ugibajo, kaj je sprožilo ta nenavadni razvoj življenja in nekateri verjamejo, da je to evolucijsko eksplozijo povzročila prav globalna poledenitev. Snežna kepa, ki je vse življenje na planetu skoraj pokončala, je prav mogoče povzročila tudi največji razcvet življenja v zgodovini planeta.

Profesor Phillip Allen z Imperial College-a v Londonu meni, da teorija postavlja pomembno vprašanje o tem, kaj se zgodi z Zemljo v ekstremnih sprememah. S povečevanjem količine toplogrednih plinov v atmosferi Zemljo spet potiskamo do nekakšne skrajnosti, to pa sili v podnebne spremembe. Tudi zato je koristno pogledati nazaj v čas, ko so bile razmere zelo ekstremne, čeprav v nasprotni smeri.

Intervju s profesorjem Allenom si lahko v celoti preberete na strani oddaje Frekvenca X.