8. januar 2018 ob 08:52SlovenijaMMC RTV SLO Aktualno

Mnogo jezikov YVF

YVF EU
Ne zgodi se pogosto, da so znotraj evropskega projekta združeni severno germanski, ugrofinski in slovanski jeziki. Foto: Wikipedia Commons/Wiki Commons
YVF večjezikovnost

Večjezikovnost pa se z YVF zgodbami širi tudi na Finskem, na spletnem portalu MasseutuMedia. Foto: MMC RTV SLO/YVF

YVF JEZIKI

V zgodbah Young Village Folk se lahko sliši mnogo jezikov. Angleško, finsko, švedsko, estonsko, bolgarsko, slovensko, hrvaško, ne zgodi pa se pogosto, da so znotraj evropskega projekta združeni severno germanski, ugrofinski in slovanski jeziki. O jezikovni večdimenzionalnosti znotraj YVF zgodb, ki jih Televizija Slovenija pripravlja v sodelovanju z MasseutuMedia s Finske in Poljoprivredna TV s Hrvaške, smo na kratko poklepetali z vodjo prevajalske službe na TV Slovenija, Barbaro Mueller. TV Slovenija YVF zgodbe prevaja za vse partnerje.

Na kakšne težave, dileme vse naletite prevajalci na televiziji, kadar eno vsebino prevajate v ali iz več jezikov? Vsega se najbrž ne da dobesedno in enako prevajati.

Prevajanje ni nikoli dobesedno, vedno se prevaja pomen. Pri znanstvenih, tehničnih in pravnih besedilih mora biti prevajanje terminološko zelo dosledno, zato laiki včasih zmotno sklepajo, da gre za dobesedne prevode. Pri umetnostnih besedilih imajo prevajalci terminološko več svobode in pazijo tudi na to, da je prevod jezikovno bogat in da negujejo jezikovno kulturo, še vedno pa morajo biti dosledni glede pravilnosti prevoda.


Besedila v avdiovizualnih vsebinah so specifična, ker so samo del celotnega sporočila. AV vsebino sestavljata vidni in zvočni zapis, oba pa sta lahko verbalna in neverbalna, zato je je sporočilo za gledalca sestavljeno iz štirih poti sporočanja in posledično iz štirih poti sprejemanja sporočila. Besedilo, ki ga je treba prevesti v tuj jezik, zato predstavlja le večji del celotnega sporočila in marsikateri pomen je razviden šele iz slike ali iz nebesedne komunikacije. Zato se mora prevajalec AV vsebin pri delu opirati tudi na sliko in biti ves čas pozoren na dogajanje. Prevajanje torej, kot rečeno, nikoli ni dobesedno, ampak morajo biti v prevod vedno zajete tudi druge informacije. To je tudi eden poglavitnih razlogov, zaradi katerega so se vsi dosedanji poskusi strojnega in računalniško podprtega prevajanja AV vsebin končali klavrno. Še vedno je človek edini, ki lahko kompleksno vsebino najprej povsem pravilno razume, da jo lahko nato pravilno prenese v ciljni jezik.


Evropski projekt Young Village Folk je zaradi mednarodne razsežnosti še kompleksnejši in je zahteval predvsem drugačno, malce bolj domišljeno in dodelano načrtovanje. S prevodom v slovenščino ni bilo nikakršnih težav, saj imamo na Televiziji Slovenija odlične in izkušene podnaslovne prevajalce iz skoraj vseh evropskih jezikov. Toda naša služba je morala v okviru tega projekta poleg prevodov v slovenščino zagotoviti tudi prevode za hrvaške in finske gledalce. Ker v Sloveniji ni prav veliko Fincev in Hrvatov, ki bi obvladali tako pestro paleto tujih jezikov in bi bili hkrati še izkušeni podnaslovni prevajalci v svoj materni jezik, smo se ozrli prek meja domovine in ob pomoči prevajalskih društev iz teh držav poiskali odlične podnaslovne prevajalce na Finskem in na Hrvaškem, oddaje pa smo prevedli tudi v angleščino, da jim je bil angleški prevod v pomoč pri razumevanju slovenščine in še katerega jezika.


Najbrž se je včasih treba znajti na več načinov, se širše posvetovati, recimo, kadar se prevaja kakšne reke, pregovore, fraze, ki se od jezika do jezika razlikujejo in se pri »dobesednem« prevajanju pomen spremeni?

Pri prevajanju fraz in pregovorov prevajalci vedno poiščejo primerne funkcijske ustreznice.

Kako bi lahko opisali bistvene značilnosti ali razlike med severno germanskimi, ugrofinskimi in slovanskimi jeziki, je razlika med njimi velika?

O tem bi kaj več lahko povedali primerjalni jezikoslovci. Slovanski jeziki so nam bližji, tako rekoč napol razumljivi, tudi če jih ne obvladamo. Tudi germanski jeziki Slovencem zaradi odličnega znanja angleščine in solidnega povprečnega znanja nemščine niso tuji. Po drugi strani pa nam je finščina, ki spada med ugrofinske jezike, popolna neznanka. Na primer beseda »tulevaisuudensuunnitelmammekin«.

Kaj prinese ljudem takšna več jezikovna vsebina, vse to nam je najbrž zelo samoumevno danes v globaliziranem svetu, čeprav so takšni projekti prevajalsko velik zalogaj?

Globalizacija je prinesla veliko širše zavedanje o drugačnih okoljih, hkrati pa nam je približala marsikatere kulture, jezike in navade, ki so bili še pred 20, 30 leti popolna eksotika. Povezanost s svetom nam je odprla obzorja in nas spodbuja k raziskovanju neznanega.


Sorodni prispevki