30. oktober 2017 ob 07:25Finska,LjubljanaMMC RTV SLO Intervju

"Mladi kmetje so korenine prihodnosti proizvodnje hrane"

Hannu Koivisto
false
Hannu Koivisto

Hannu Koivisto je ustanovitelj in urednik MasseutuMedia, finskega partnerja projekta Young Village Folk. Foto: MMC RTV SLO/Hannu Koivisto

Finski medijski partner predstavljanja zgodb mladih s podeželja je spletna platforma www.maaseutumedia.fi, ki je luč spleta ugledala junija 2014. Članki dokumentirajo življenje na podeželju, kmetovanje, živinorejo, proizvodnjo živil in hrane, okolje, umetnost in vsakdanje življenje na podeželju. Ideja MaaseutuMedia je sveža in neodvisna izjema na področju novinarstva v državi, ki je v prvih dveh letih objavil več kot 600 člankov in dosegel dva milijona bralcev, sto tisoč bralcev mesečno. Spletni portal je leta 2015 prejel nagrado za najboljše članke leta od finske kmetijske novinarske organizacije ENAJ in je pomemben vir okoljskih tem na Finskem. Lastnik, producent, odgovorni urednik in glavni pisec portala je Hannu Koivisto, ki je videl nujo po ozaveščanju in uravnovešanju splošnega nesporazuma glede okolja in proizvodnje hrane.

MasseutuMedia je finska platforma, namenjena tako populaciji kmetov kot tudi splošni javnosti. Ali bi lahko povedali več o tem, kje in kako ste našli svojo vlogo v kmetijstvu?

"Rodil sem se 57 let nazaj kmečkemu očetu in odraščal z živalmi, prašiči in kravami. Še vedno se spominjam svojih krokodiljih solz, ko je bila prodana moja najljubša ovca, a so me potolažile moje prve smuči in zimska bunda. Skozi odraščanje je bila moja zadolžitev na farmi delo v gozdu s konjem Juuska. Leta 1988 sem farmo prevzel, začenši s 17 kravami, 25 hektarji zemlje in prvo renovacijo, nadgradnjo hleva za prašiče. Kmetijo sem namreč želel razviti z novimi idejami. Zgolj v nekaj letih sem farmo razširil na 120 krav, konec 90. pa imel že 250 hektarjev obdelovalne zemlje, ki sem jo večinoma najemal. Moja farma je bila na 180. mestu po velikosti na Finskem. Bil sem eden prvih pridelovalcev, ki sem prodajal slanino potrošnikom dirketno iz farme, prašičje meso sem prodajal majhnim mondenim restavracijam v Helsinkih. Na polju sem prideloval veliko različnih proizvodov in eksperimentiral s česnom, kitajskim zeljem, rdečo peso, korenjem, repo, ajdo. Toda večinoma sem prideloval ječmen za prašiče. Pogodbeno delo je bil pomemben del moje kmetije, pospravil sem 500 hektarjev silaže na leto, 400 hektarjev bal, škropil pesticide na 700 hektarjih, trgal in sušil sem surovine za druge kmete. Imam veliko izkušenj s kmetovanjem različnih rastlin. A leta 2013 se je ta del mojega življenja končal, saj sem bil utrujen od birokracije, nizkih cen in visokih stroškov.


V okviru projekta bomo dobili veliko priložnost, da izvemo več o kmetijstvu na Finskem in Švedskem. Kakšne so razmere v kmetijstvu v teh regijah?

Finska se spoprijema z vprašanji birokracije, nizkih cen in visokih stroškov. Leta 1995 je na Finskem z EU sodelovalo 120 tisoč kmetij, danes le še 60 tisoč, če se bo ta statistika nadaljevala, pa bo po desetletju ali dveh sodelovalo le še 30 tisoč kmetij. Izčrpanost je splošni pojav med kmeti, veliko vprašanje pa je na Finskem tudi, kako vključiti mlade kmete v proizvodnjo hrane v državi, so korenine prihodnosti proizvodnje hrane. Naloga sodelovanja v projektu Young Village Folk med Slovenijo, Hrvaško in Finsko je ugotoviti, kako lahko skupna kmetijska politika in narodi pomagajo preživeti mladim kmetovalcem. Veliko poslanstvo je tudi ustvariti komunikacijo med proizvajalci hrane in potrošniki. Ena zelo pomembna tema je, da v naših zgodbah ugotovimo, kako ustvariti večjo zaposlenost med proizvodnjo hrane. Mladi kmetje so inovativni in ustvarjalni, kar je v prihodnosti zelo pomembno pri proizvodnji hrane, a kako za to navdušiti še več mladih? Platforma na spletu skupaj s televizijo je nov način pripovedovanja zgodb in doseganje mladih. Kratke zgodbe so vidne tudi iz pametnega telefona, kar zelo ustreza MaaseutuMedia, ker se usmerjamo k novemu načinu večpredstavnostnega kanala.


Zanimivo je, kako se vrednote spreminjajo v času in v generacijah, kako se je vrednost kmetovanja in hrane spremenila. Kakšne so vrednote mladih kmetov na Finskem?

Ne glede na to, da so bile poleti in jeseni na Finskem najbolj grozne vremenske razmere, so mladi kmetje zelo pozitivni ljudje. Finski in balkanski mladi kmetje imajo različen videz, način dela in razmišljanja. Razlike med Finsko, Hrvaško in Slovenijo so velike. Finske kmetije so velike in zelo učinkovite. Glede na večinoma severno klimo za kmetovanje, so finski kmetje zelo sposobni. Skupno na Finskem in na Balkanu je, da so cene prehrambenih izdelkov poceni, toda na Finskem so stroški zaradi hladne klime zelo visoki. Finski mladi kmetje so tudi zelo izobraženi in moderni, se zavedajo družbe in so aktivni ljudje, ki uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo na svetu.

Kakšno poslanstvo vidite v projektu?

S projektom Young Village Folk smo se lotili zelo pomembnega dela. Potrošnikom bomo pomagali razumeti proizvodnjo hrane, projekt ima tudi širši družbeni pomen. Velik izziv nam bo tudi povezovanje mladih iz mest in podeželja.


Sorodni prispevki