28. oktober 2017 ob 08:46Ljubljana,PožegaMMC RTV SLO Intervju

»Ravnotežje med ekologijo in kmetijsko proizvodnjo je nujno«

Maja Đurić
Maja Đurić je odgovorna urednica Poljoprivredna TV, hrvaške partnerice projekta Young Village Folk. Foto: MMC RTV SLO

Televizija POLJOPRIVREDNA TV je zasebna lokalna televizija, osredotočena na hrvaško kmetijstvo, ki je pričela z delom pred petimi leti v Požegi. To je prva in edina specializirana hrvaška kmetijska televizija, ki prinaša program, ki se ukvarja s kmetijstvom, razvojem podeželja in vasi. Vsak dan prinašajo novice in zgodbe na temo kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva in drugo iz panoge agrikulture. Pri ustvarjanju združujejo druženje z ljudmi iz vasi, obiskujejo kmetije in prinesejo zanimive zgodbe, se seznanjajo s težavami, s katerimi se srečujejo kmetje in iščejo rešitve. Hrbtenica programa, ki ga ustvarjajo, je sodelovanje z uglednimi strokovnjaki na področju kmetijstva, saj so strokovni nasveti pri razvoju kmetijskega področja zelo pomembni, prostor pa namenjajo tudi naravi, običajem, tradiciji, zdravemu življenju in prehrani, pravi Maja Đurić, odgovorna urednica hrvaške kmetijske televizije, ki je partner zgodb Young Village Folka.

Kako sta se Poljoprivredna TV in Young Village Folk prepletla?

Naša televizija pokriva vse regije Hrvaške, pa tudi sosednji Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Ker je kmetijstvo izredno pomembna panoga na Hrvaškem, obstaja veliko majhnih kmetov, ki so zelo uspešni, vendar so na žalost neznani. Naš cilj je, da bi tovrstne zgodbe razkrili javnosti in na ta način motivirali naše gledalce, zlasti mlade, za proizvodnjo različnih vrst pridelkov. Zato je Young Village Folk odlična priložnost za predstavitev dejavnosti mladih hrvaških kmetov svojim vrstnikom v svoji domovini in po vsej Evropi. V naši državi si lahko ogledate številne uspešne primere kmetijske proizvodnje. Tudi trend je pozitiven, saj ima EU 7 odstotkov mladih kmetov, medtem ko jih ima Hrvaška 9 odstotkov. Kljub temu je še vedno prostora za napredek, zato upamo, da bomo s svojimi zgodbami mlade spodbudili k delovanju kmetij in se združili zunaj naših meja. Prav tako menim, da bodo hrvaški kmetje dobili zelo zanimive zgodbe iz drugih držav. Lepo bo videti, ko se bomo zbrali na mednarodni delavnici ob koncu projekta in videli kolektivno delo mladih ljudi iz Hrvaške, Slovenije in Finske.

Kakšni so mladi hrvaški kmetje? Kakšne mlade zgodbe bomo videli z vaše strani v naslednjih nekaj mesecih?

Mladi na Hrvaškem se zavedajo, da v kmetijstvu ne morejo delovati tako, kot so živele njihove družine pred 20 ali 30 leti, zavedajo se, da mora biti kmet danes upravitelj svoje kmetije, nadaljuje odgovorna urednica in navede nekaj primerov, ki jih bomo lahko videli s Hrvaške strani:« V naših zgodbah bomo predstavili hrvaško agrarno združenje AGRO, saj njihovi člani poudarjajo pomen združevanja, skupnega dela in vzajemne pomoči. Na temo trženja v kmetijstvu smo se pogovarjali z Goranom Vrabcem, proizvajalcem vročih paprik, ki je začel svojo lastno blagovno znamko Volim ljuto (Všeč mi je vroče) in dosegel velik uspeh. V zadnjih 5 letih je Hrvaško zapustilo 200.000 ljudi, vendar vam prinašamo zgodbo mladega poročenega para, ki se je kljub odlični priložnosti za delo v Avstriji odločil, da bo ostal v Slavoniji in si zasadil največjo plantažo kutin na Hrvaškem. Obiskali najboljšega mladega hrvaškega kmeta, ki se ukvarja s pridelovanjem jagodičastega sadja, so zgodbe, ki jih bo delila POLJOPRIVREDNA TV, ki dosega tudi ciljno javnost v Bosni in Hercegovini ter tudi v Srbiji, kjer so trendi v stanju kmetijstva zelo izboljšujejo, v nasprotju z državami v EU.

V okviru projekta bomo dobili odlično priložnost, da izvemo tudi kaj več o kmetijstvu na Hrvaškem, vendar dosegate tudi ciljno publiko v Bosni in Hercegovini ter tudi v Srbiji. Kakšen je položaj kmetijstva v teh regijah na Balkanu?

Srbija je izvozila v višini 2,9 milijarde evrov kmetijskih produktov, kar je najvišja številka v srbski zgodovini. Ta je največji svetovni izvoznik malin na svetu in deseti v izvozu koruze. Bosna in Hercegovina nima nacionalne kmetijske politike, temveč je entitetska politika in raste v proizvodnji mleka, sadja, zelenjave in mesa ter v Turčijo in Arabske države izvozi vse več izdelkov. Srbija je usmerila svoj izvoz v Rusijo. Ti dve državi nista članici EU in imajo koristi od zaprtih meja, zato so zaščiteni pred uvozom velikih količin hrane. Srbija je spremenila trend in izvozi več izdelkov na Hrvaško, kot jih uvaža. Na žalost naša država beleži visok uvoz in primanjkljaj v trgovini z blagom za skoraj milijardo evrov, Srbija pa beleži presežek.

Zanimivo je, kako se vrednote spreminjajo v času in skozi generacije, kako se spreminja vrednost kmetijstva in hrane po vsem svetu. Kakšna je trenutno stanje kmetijstva na Hrvaškem?

Skoraj polovica hrane na Hrvaško prihaja iz uvoza. V prvih treh mesecih letošnjega leta so v primerjavi z lanskim letom uvažali 20 milijonov evrov hrane, kar je skupaj 600 milijonov evrov. Največje povečanje je bilo zabeleženo pri uvozu žit, staleža in mleka. Za primer, število hrvaških proizvajalcev mleka se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo za skoraj 60 odstotkov, lani pa je bilo uvoženih 281 odstotkov več kot v letu 2012. Za Hrvaško je vstop v EU premešal karte. Odprta meja EU je po drugi strani olajšala izvoz živilskih izdelkov in v zadnjih letih narašča. V obdobju od 2013 do 2016 je največja vrednost pri izvozu sladkorja, čokolade, svežih rib, koruze in pšenice. Z vstopom v EU smo zabeležili rast izvoza nafte, govedine in prašičjega mesa. Ministrstvo za kmetijstvo, proizvodne organizacije in številna druga združenja spodbujajo državljane k nakupu domačih izdelkov z različnimi dejanji, kar je prineslo večjo produkcijsko dejavnost. Vedno več kmetov se zaveda pomena prefinjenosti in se poleg pridelave odloči tudi za proizvodnjo rafiniranih izdelkov. Domači ekološki izdelki so zelo cenjeni. Od leta 2010 so se površine za ekološko pridelavo povečale za 300%. Celotno rastlinsko pridelavo opravimo na okoli 90.000 ha zemljišč, kar je okoli 8% kmetijskih zemljišč.

Kaj bi rekli, so pobude, ki nam kažejo pot v prihodnost v kmetijstvu?

Ravnotežje med ekologijo in kmetijsko proizvodnjo je nujno. Hrvaška ima kot država brez težke industrije še vedno velik potencial za razvoj ekološkega kmetijstva. Ljudje imajo vedno večjo željo in potrebo po ekološki hrani, proizvajalci pa se zavedajo nižje kakovosti tal zaradi uporabe pesticidov. Ohranjanje flore in favne, vode, ozračja in plodnosti tal je nekaj, o čemer bi morali vsi razmišljati skupaj.


Sorodni prispevki