Mercedes-Benz razreda je v svoji bogati zgodovini vedno slovel kot udoben potovalnik za premagovanje dolgih razdalj, ki so ga pogosto vozili tudi menedžerji.

Bil je tudi sinonim za taksislužbe. Najpogosteje je bil pod motornim pokrovom dizelski motor. V času, ko so bolj kot hitrost pomembne postale emisije, pa so si pri Mercedesu omislili različico 330 de. Črkovna oznaka de ne pomeni, da gre za avto, narejen v Nemčiji, ampak da ta velika limuzina vozi na elektriko (e) in dizel (d).

Torej, dizelski plus električni pogon, dizelski hibrid, teh res ne boste našli veliko. Spomnimo se nekdanjega terenskega peugeota RXh, ki pa ga ni več v ponudbi in ga verjetno nikoli več ne bo.

En avto za vse potrebe

Ni treba testirati, da veš, da ta kombinacija pije vodo, še posebej v takšnih avtih, kot je ta E. To je različica, kakršno si želimo, to je tisto, kar je, pragmatično gledano, za marsikoga, ki bi rad imel en avto za vse potrebe in bil z njim mobilnostno svoboden, tudi najbolj smiselno.

Namreč, mali e je za mesto, mali d pa za avtocesto. V obeh primerih je poraba energije stroškovno majhna. A ker ne gre za polno električni model, ampak priključni hibrid, pričakujte počasnejše polnjenje baterije. Električnega dosega je za slabih 40 kilometrov, navajamo podatek v praksi, ne v teoriji.

Večino časa na dizelsko gorivo

Številka je pričakovana, povprečna, bolj ali manj tolikšna, kot to nudijo tekmeci. Vse lepo in prav, je pa res, da se prav zaradi takšnih D-jev okoljevarstveniki pritožujejo nad priključnimi hibridi. Kupcem se namreč ne da priklapljati kablov in ob takšnem varčnem dizlu se to zdi še bistveno manj obvezno. Kajti v bencinskih priključnih hibridih imaš po navadi porabo blizu devetih, desetih litrov, tukaj pa se lahko voziš s šestimi litri dizla in manj. Tudi v praksi. In to daleč, brez ustavljanja. Do Nemčije in nazaj.

Še več o tem zelo zanimivem avtomobilu pa v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.