Varnostni pasovi so ob nesrečah vseh vrst trčenj najpomembnejši varnostni pripomoček za voznika ter potnike na sprednjih in zadnjih sedežih. Foto: Ford
Varnostni pasovi so ob nesrečah vseh vrst trčenj najpomembnejši varnostni pripomoček za voznika ter potnike na sprednjih in zadnjih sedežih. Foto: Ford
Varnostni pas
Ford je v mondeu ponudil serijske avtomobilske napihljive varnostne pasove, ki združujejo prednosti varnostnih blazin in varnostnih pasov, ki so po Fordovih raziskavah enako udobni ali celo udobnejši od običajnih varnostnih pasov, saj je tkanina pasu oblazinjena in mehkejša. Foto: Ford

Nova raziskava pod Fordovim pokroviteljstvom, v kateri je sodelovalo več kot 7.100 odraslih iz različnih delov Evrope, je pokazala, da več kot tretjina Evropejcev krši zakone in se na zadnjih sedežih vozila ne pripne z varnostnim pasom.
Varnostni pas je vez z življenjem, česar se še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu, poudarjajo slovenski policisti, ki opažajo, da je še vedno veliko ljudi pripravljenih tvegati svoje življenje, ker vozijo nepripeti. S tem ogrožajo svojo lastno varnost in najpogosteje tudi varnost svojih najbližjih v prometu.
Kot bi padel 10 metrov globoko
Policisti navajajo, da lahko odrasel človek z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku do hitrosti 7 km/h, pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, pa deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 metrov globoko.
V vsesplošni evropski raziskavi ugotavljajo, da skoraj četrtina voznikov od sopotnikov ne zahteva uporabe varnostnih pasov na zadnjih sedežih.
Evropski svet za varnost v prometu ocenjuje, da je uporaba varnostnih pasov samo v Evropski uniji v letu 2012 preprečila smrt 8.600 udeleženih v avtomobilskih nezgodah. Poročilo Sveta obenem navaja, da kar 60 odstotkov smrtno ponesrečenih med 1.900 žrtvami prometnih nesreč na evropskih cestah v letu 2013 ni bilo pripetih z varnostnim pasom.
Starejši se pripenjajo manj kot mlajši
Raziskava je pokazala, da na zadnjih sedežih varnostnega pasu najverjetneje ne bodo uporabili starejši od 40 let (46 odstotkov). Med sodelujočimi, starimi 24 let in manj – ti so odraščali v času, ko so starši vztrajneje zahtevali pripenjanje z zadnjim varnostnim pasom in uporabo otroških varnostnih sedežev –, jih je samo 21 odstotkov povedalo, da se v zadnjem delu vozila ne pripnejo.
V raziskavi so sodelovali prebivalci Belgije, Francije, Nemčije, Italije, Romunije, Španije in Velike Britanije, po njenih ugotovitvah pa se na zakone o obvezni uporabi varnostnih pasov na zadnjih sedežih najpogosteje požvižgajo v Romuniji (84 odstotkov), Italiji (56 odstotkov) in Španiji (39 odstotkov). Romunski vozniki so tudi najmanj vztrajni glede uporabe zadnjih varnostnih pasov pri sopotnikih (to vedno zahteva samo 39 odstotkov voznikov), sledijo jim vozniki v Italiji (53 odstotkov) in Belgiji (85 odstotkov).
Tudi slovenski rezultati niso vzorni
Podobno raziskavo je ob začetku tega šolskega leta med Slovenci izvedel AMZS. Ugotovili so, da 93 odstotkov voznikov varnostni pas uporablja tako pri daljših kot tudi pri krajših vožnjah, 85 odstotkov varnostni pas med vožnjo ne moti, 87 odstotkov udeležencev ankete je zatrdilo, da bi se pripenjali tudi, če to po zakonu ne bi bilo obvezno, 31 odstotkov odraslih se pripenja tudi na zadnjih sedežih, sedem odstotkov voznikov je v zadnjem letu vsaj enkrat peljalo več potnikov, kot je bilo v avtomobilu sedežev.