Sončnice krasijo številne vrtove in polja. Foto: EPA
Sončnice krasijo številne vrtove in polja. Foto: EPA
Cvetijo od julija do septembra z velikimi rumenimi cvetovi s črno sredino. Foto: EPA
V Peruju so Azteki sončnico častili in njene zlate odlitke postavljali v svetišča, z rumenimi cvetovi pa so kronali princese. Foto: EPA
Sončnica je prišla v Evropo v začetku 16. stoletja, kot darilo španskih osvajalcev, v Rusijo pa jo je prinesel Peter Veliki. Foto: EPA
Cvetovi sončnice so navadno rumene barve, najdemo pa tudi rdeče, vijolične, oranžne ali celo zelenkaste Foto: EPA
Ker zraste visoko, je sončnico koristno sejati v zavetne lege ali ob steno, sicer pa v vetrovnem vremenu stebla povežemo ob oporno palico. Foto: EPA
Sončnica je odporna na vročino in sušo ter uspeva tudi v večjih posodah. Pomemben čas, ko sončnica ne sme trpeti pomanjkanja vode, je približno 20 dni pred in po cvetenju. Foto: EPA
Ko sončnice odcvetijo, cvetove porežemo in obesimo, saj bodo še dolgo v zimo pticam dajale tako potrebno hrano. Foto: EPA
Severnoameriški Indijanci so sončnico uporabljali že od nekdaj: jedli so semena, majhna zrna so mleli v moko, iz semen so izločali olje, ki so ga uporabljali za nego las, poleg tega pa so uporabljali semena, cvetne lističe in pelod za izdelavo ličil. Foto: EPA
Sončnice veljajo za najlepše rože poletja. Foto: EPA

Helios pomeni sonce, Anthos pomeni rožo. Sončnica se vedno obrača proti soncu in ta lastnost ji je dala tudi ime. Je vsestransko uporabna, saj v številnih evropskih deželah uporabljajo semena, olje ..., ki ga pridobijo iz sončnic.

Je enoletnica, ki zraste do 2-3 metre visoko. Sejemo jo v aprilu in maju v navadno vrtno zemljo, na sonce ali v delno senco. Sončnica je odporna na vročino in sušo ter uspeva tudi v večjih posodah. Pomemben čas, ko sončnica ne sme trpeti pomanjkanja vode, je približno 20 dni pred in po cvetenju. Njeni cvetovi so navadno rumene barve, najdemo pa tudi rdeče, vijolične, oranžne ali celo zelenkaste. V umetnosti pa so najbolj znane van Goghove Sončnice.