Kaj vse lahko skuhate iz te rastline, pri kateri je uporabno prav vse, so pokazali v ošteriji Žogica, solkanski domači gostilni, ki tudi sicer prisega na ponudbo drugačnih, zanimivih ali pa že pozabljenih jedi. In ob tem so spomnili, da je bila konoplja med obema vojnama v naši deželi mnogo bolj razširjena, kot je bil na primer lan.

Konoplja je res "čudežna" rastlina. Pojemo lahko vse njene dele, od značilnih zelenih listov do semen. Najboljša je, ko je mlada, torej še mehka in okusna. Starejša, kot je rastlina, trpkejša je. Mlade poganjke in liste dodajamo solatam. Večje liste (tako kot na primer koprive) uporabimo za juhe in enolončnice, lahko jih dušimo ali popečemo ter ponudimo kot samostojno in povsem preprosto zelenjavno prilogo. Pripravimo jih tudi tako kot blitvo ali špinačo. S slano skuto so zeleni listi odlični v zelenjavnem zavitku. Kar (zelenega) ne gre na krožnik, pa nikakor ne zavržemo, niti ne nesemo na kompost! Konopljeva stebla so namreč imenitna osnova za izdelavo tkanin.

Konoplja se uporablja predvsem kot oljarica. Hladno stiskano sveže olje iz konopljevih semen je ne le dobro, ampak tudi zdravilno. V semenu je 44 odstotkov maščob, 33 odstotkov beljakovin, 12 odstotkov ogljikovih hidratov, 5 odstotkov pepela in 5 odstotkov vode. Konopljevo olje ima predvsem nenasičene maščobe, ki so izjemno koristne za zdravljenje raznih vnetij. Vendar semena niso le za stiskanje, pač pa so tudi slasten prigrizek. Pazite le, da so primerno zrela. Konopljevi kalčki so priboljšek v solatah vseh vrst.

Stipe Hečimović, guru zdrave hrane in sonaravnega življenja, že desetletja prisega na zdravilnost konoplje: "Olje, ki mora biti hladno stiskano, je abecednik zdravja. Tudi moka iz semen mora biti sproti mleta, da zadrži zdravilne učinke te 'bogovske' rastline. Najboljše pa je uživanje surovih semen in konopljinih kalčkov. Konopljino seme je odlično za uravnavanje pritiska v očeh, pomaga celo pri premagovanju težav zaradi parkinsonove bolezni in multiple skleroze."

"Kolikšna je priporočena merica za zdravje?" smo vprašali Stipeta. "Jedilna žlica vsak dan," je povedal. In brez skrbi – tu stranskih učinkov ni!

Slovensko seme ni dovoljeno
V solkanski gostilni Žogica so uporabili semena, olje in konopljevo moko, vse pridelano na gorenjski kmetiji Pr' Resman. Metka Krivic z Resmanove kmetije (z Zgoše pri Begunjah) je na pridelek ponosna: "To je ekološka konoplja. Ves postopek pridelave in predelave je nadzorovan. Semena, ki jih uporabljamo, so francoska, saj nam naša država naših lastnih semen ne dovoli uporabljati. Je pa vse seme iz biološke proizvodnje in ima certifikat."

Zanimalo nas je, ali so imeli zaradi nasadov konoplje kaj težav s policisti in če je njihove njive konoplje kdo prijavil, češ da gre morda celo za nezakonito dejavnost. Metka Krivic je povedala: "Doslej smo imeli le dva obiska policistov. Pokazali smo jim vse papirje, in ko so se prepričali, da gre za zakonito gojenje zelene rastline, nismo imeli prav nikakršnih težav." Seveda, saj gre za industrijsko konopljo, ki lahko vsebuje največ 0,02 odstotka THC-ja, torej tetrahidrokanabinola.

Kako pa ločiti industrijsko konopljo in tisto konopljo, "ki zadene"? Nataša Šuligoj, gostiteljica v solkanski ošteriji Žogica, pravi: "Pravzaprav zelo težko! Pogovarjali smo se tudi z mojstri, ki obe rastlini dobro poznajo, pa priznavajo, da je razlika minimalna. Toda ta konoplja, ki jo uporabljamo v naši kuhinji, je definitivno tista, ki ne zadene! Zato pa zagotovo dobro dene našemu telesu, saj je lahka, okusna in res zdrava hrana!"

Konopljina pojedina s petimi hodi
Glavni kuharski mojster v Žogici Matej Vodan je tokrat pripravil zares izviren konopljev meni. Najprej je bila na vrsti kulinarična dobrodošlica, ki so jo postregli v tradicionalnem "bunkerju" ob ošteriji – kruhki s konopljevimi semeni. To je bila prava miniaturna umetnina: obroček pancete, polnjen s črno redkvijo in praženimi konopljevimi semeni, zabeljen z bučnim oljem, je kuhar postavil na krožec konopljevega kruha. Res slasten in z okusi izjemno harmoniziran grižljaj.

Zatem so gostitelji povabili obiskovalce v oštarijo in tam je že čakalo naslednje konopljevo kulinarično presenečenje: nastrgana postrv (saj je oštarija Žogica vendarle tik ob Soči, bogati s postrvmi, kajne) po tatarsko z maslom, posuta s kaviarjem postrve in "usidrana" na konopljevih kruhovih rezinah.

Gostiteljica Nataša Šuligoj pravi, da pri tako bogatem obroku ni zdravo le sedeti, zato je znova povabila v "bunker". Tam je Matej Vodan že pripravljal tretjo jed: gratinirane kapesante - jakobove pokrovače - s konopljevo skorjico. Kulinarično razvajanje se je zatem nadaljevalo kar v ošteriji. Stopnjevali so ga s konopljevimi svaljki, "njoki" v omaki s "špekom" in kozjim sirom.

Malce oddiha je kuharski mojster omogočil z osvežilno spomladansko regratovo solato. Namesto kruha je ob njej ponudil zapečeno sirovo skorjico s konopljevimi semeni. Gostje so posušene "zaplate" skorjic pobirali z vrvi, razobešene vzdolž oštarije. Domiselno! In sledil je vrhunec večera – hrustljav file brancina na konopljevem rahlem cmoku s čemaževo omako. Poezija okusov!

Presenečenje pa je bila sladica, ki so jo znova ponudili v "bunkerju" - konopljev sladoled s karamelo. Za sladokusce – zadetek v polno! Posameznim hodom so dodali izbrana vina turistične kmetije Saksida iz Zalošč v spodnji Vipavski dolini, kmetije Ferjančič s Planine v zgornjem delu Vipavske doline in turistične kmetije Franca Terpina iz Števerjana v Italiji.