V domovini visoke kulinarike sicer zavijanje hrane za domov velja za pravo žalitev gastronomske etikete, kuharski mojstri pa se nad prakso zgražajo, a da bi oblasti zajezile velikansko potrato hrane, so z novim letom uvedle zakon, ki velja za vse tiste restavracije, v katerih imajo več kot 10 ton bioodpadkov letno (oz. postrežejo okoli 180 obrokov dnevno). Cilj ukrepa je spodbuditi Francoze, ki že tradicionalno verjamejo, da "se spodobi" vedno malce pustiti na krožniku, da premagajo svoje predsodke in si ostanke pogrejejo naslednji dan.
V Franciji vsako leto vržejo v smeti kar sedem milijonov ton hrane, kar državo stane okoli 20 milijard evrov. V državi, kjer 3,5 milijona ljudi prejema brezplačne obroke prek dobrodelnih organizacij, je to za biološke odpadke ogromna številka. Gostinstvo je sicer odgovorno za "le" 14 odstotkov odpadne hrane, a večina francoskih jedcev ob koncu večerje nikdar ne zaprosi, če jim ostanke lahko zavijejo, saj se jim zdi to bodisi neolikano bodisi skopuško.
Kulturna prepreka
"To je nekaj, kar se v Franciji ne bo prijelo," je prepričan kulinarični pisec Franck Pinay-Rabaroust iz gastronomske revije Atabula. "Tu je jemanje ostankov domov neobičajno, ljudje pa se nad tem pogosto zgražajo, saj naj bi šlo za ameriško navado. To se zna sicer zdaj z lepše oblikovanimi, elegantnejšimi vrečkami za ostanke malce spremeniti, a še vedno obstaja kulturna prepreka."
S tem se strinja tudi pobudnik nove zakonodaje, nekdanji minister za hrano Guillaume Garot. "Če so pasje vrečke običajna praksa po vsem svetu, predvsem v ZDA, jih v Franciji ne ponujajo, niti ne sprašujejo po njih. To velja za nekakšen "faux pas". Pa tudi kuharski mojstri na pasje vrečke gledajo kot na degradacijo njihovih krožnikov."
"Le gourmet bag"
Nedavna anketa kaže, da 75 odstotkov Francozov ni nastrojenih do zavijanja ostankov hrane, hkrati pa jih 70 odstotkov pravi, da tega nikdar niso izvedli. Xavier Denamur, lastnik štirih restavracij v elitni pariški soseski Marais, pravi, da v njegovih lokalih izdajo le dve ali tri "pasje vrečke" na dan, pa še to večinoma tujcem.
"Mi ne strežemo orjaških porcij, kot to počno v Ameriki, stran pa vržemo komaj kaj, ker vse kuhamo po naročilu, tako da nam nikdar ne ostajajo večje količine vnaprej pripravljene hrane," je povedal za Telegraph. "Ta novi zakon je nesmiseln, ker ne naslavlja zares problema tratenja hrane. Bolje bi bilo sprejeti zakon, s katerim bi preprečili restavracijam, da strežejo industrijsko pripravljeno, hitro pokvarljivo hrano."
Mnogi kuharski mojstri tudi prezirajo že sam izraz "pasja vrečka" (v Franciji niti nimajo francoskega izraza za bolj uveljavljeni angleški "doggy bag"), ker menijo, da implicira, da je njihova hrana primerna samo za pse. Sindikat hotelirjev in gostincev UMIH zato skuša promovirati uporabo termina "le gourmet bag" in spremljajočega slogana "Tako je dobro, da bom dokončal doma", s katerim menijo, da bi prakso bolj spodbudili.
Zakon o bioloških odpadkih je bil sicer sprejet že leta 2011, a so ga implementirali postopoma, "pasja vrečka" pa je še zadnji v sklopu ukrepov. Cilj zakonodaje je zmanjšati delež bioloških odpadkov za 50 odstotkov do leta 2025. Ločeno je decembra francoski parlament sprejel še zakon, po katerem trgovine s hrano po novem ne bi več smele zavreči še užitne hrane, ampak jo bodo morale razdeliti med reveže.
