Nabor šampanjcev na večerji v belem v Gastužu pri Žički kartuziji. Foto: MMC RTV SLO
Nabor šampanjcev na večerji v belem v Gastužu pri Žički kartuziji. Foto: MMC RTV SLO
Šampanjec je vedno veljal za poseben prestiž, a danes lahko dobimo že zelo dobre primerke po povsem dostopnih cenah. Foto: MMC RTV SLO
Uvoznika šampanjcev, konjakov in viskijev - Igor in Romana Razgor iz Celja. Foto: MMC RTV SLO
Gostilna Gastuž, ki jo je pred slabimi štirimi leti vzel v najem Benjamin Kračun, ima razgled na čudovito Žičko kartuzijo. Foto: MMC RTV SLO
Poslastica z letnikom 2002. Gosset Celebris. Foto: MMC RTV SLO


Danes je napredek viden. Slovenci smo se počasi naučili in navadili piti penine kot aperitiv in celo kot spremljavo k jedem, vse več (nekateri kritiki in peninski puristi bi rekli preveč) vinarjev ob mirnih dela še peneča vina, festival penin se je iz Portoroža razširil še na Ljubljano in v svoji tretji izvedbi letos je bil nabito poln. Zlasti nekateri peničarji (Bjana, Istenič, Medot, Silveri ...) delajo izvrstno in pobirajo nagrade na mednarodnih tekmovanjih.

A šampanjci so druga "vrsta". In Slovenci smo do njih še vedno zelo previdni - predvsem zato, ker vlada (ne vedno popolnoma zmotno) prepričanje, da so cenovno nedostopni običajnim smrtnikom. Ena tistih, ki skušajo podreti ta mit in slovenski trg odpreti za žlahtne francoske mehurčke, sta Romana in Igor Razgor.

Pijača za kralje
Zato sta Razgorjeva prejšnji konec tedna, v Gastužu, najstarejši slovenski gostilni, v idiličnem ambientu Žičke kartuzije, organizirala večer v belem s šampanjci, na katerem sta predstavila sedem šampanjcev treh šampanjskih hiš.

"Šampanjce so pili kralji in kraljice, vojskovodje, to je pijača za krste ladij, za formulo 1 ... Šampanjcem ne rečemo kar brez razloga sreča sveta," je razlagala Razgorjeva in ob tem navedla še nekaj adutov te alkoholne pijače: "Pravijo, da šampanjec izboljša duha, izboljša komunikacijo, žensko pa polepša."

S šampanjcem je povezanih še kar nekaj rekov in modrosti, bistveno pa je, da najprej vemo, kaj šampanjec sploh je in kako se razlikuje od penin. Ker razlika, kot trdi Razgorjeva, je vseeno precejšnja.

Šampanjec samo iz Šampanje
Najprej poimenovanje. Šampanjec se lahko imenuje le peneče vino iz francoske pokrajine Šampanje (Champagne), medtem ko morajo imeti vsa druga peneča vina sveta (vključno z drugimi deli Francije) svoje poimenovanje. V Italiji mu tako pravijo franciacorta (ali s širšim izrazom: spumante), v Nemčiji sekt, v Španiji cava, pri nas govorimo o peninah.

Za šampanjec uporabljajo predvsem tri sorte: modri pinot, pinot meunier in chardonnay, sekundarna fermentacija, ko nastanejo mehurčki, pa poteka v steklenicah. Čeprav prvi viri peneče vino izsledijo že v 16. stoletju, pa največje zasluge za "iznajdbo" šampanjca pripisujejo menihu Dom Perignonu (po njem je poimenovana tudi ena najbolj slovitih šampanjskih hiš) konec 17. stoletja, čeprav je v resnici pravi recept našel že angleški zdravnik Christopher Merret štiri desetletja prej.

Ugled
Kakor koli že, šampanjec je od 17. do 19. stoletja veljal za največji prestiž, za pijačo, ki so jo lahko pili samo kralji in največji vojskovodje. In še danes velja, da je šampanjec posebni luksuz. Na večeru v Gastužu smo sicer poskušali lep razpon šampanjcev, od takih popolnoma dostopnih po 23 evrov na steklenico do tistih dražjih po sto evrov. Kar je še vedno precej manj od nekaterih rekordnih cen, ki jih dosegajo najbolj luksuzne različice.

Za aperitiv smo tako pili Charpentier tradition brut, eleganten šampanjec, ki je bil tri leta tudi na vinski karti slovite restavracije Noma, ki je bila kar štirikrat na prvem mestu najboljših restavracij sveta. S predjedjo - lososovim karpačem z agrumi - so postregli rose Ernest Rapenau iz šampanjske hiše G. H. Martel, ob špargljevi juhi z zelišči pa smo presedlali na njen Victorie Rose.

Ob prehodu na krepkejše jedi so postregli še Martelov Victoire (2009) iz 100-odstotnega chardonnayja, medtem ko je glavno jed, v češnjevem lesu dimljeno avstralsko govedo, spremljal kompleksni, sadno-mineralni Gosset Melesime (2004), ki so ga točili iz magnuma.

Ker je Gosset prvi šampanjec v svetu kulinarike, se je ponovil še pri sladici, jagodni tortici z belo čokolado in sladoledom amalfijske limone z baziliko. Izbrali so Gossetov grand rose s 35 odstotki modrega pinota in 56 odstotki chardonnayja.

Dvig kulture pitja
Veliki finale je pripadel najdražjemu od okušenih - Gosset Celebris extra brut iz leta 2002, ki se najbolj približa slovitemu dom perignonu. Zlato rumen as je bil harmoničnega okusa, s sadnim okusom in svežim pookusom.

Razgorjeva, ki redno promovirata tudi kulturo pitja konjaka, armagnaca in viskijev, upata, da se bodo Slovenci počasi ogreli tudi za šampanjce. Zanimanje se dviguje, a počasi.