Japonska mladoporočenca pred fotogenično kuliso češnjevih cvetov. Foto: EPA
Japonska mladoporočenca pred fotogenično kuliso češnjevih cvetov. Foto: EPA

To pa je poseben izziv predvsem za vremenoslovce in druge strokovnjake, ki skušajo kar se da natančno napovedati začetek cvetenja oziroma sakure.

Beli in rožnati cvetovi se s svojo lepoto in simbolizmom pogosto pojavljajo v japonski umetnosti. Naravni pojav je postal del kulturne identitete Japonske, državo pa v tem letnem času obišče več turistov kot kateri koli drug del leta.

Vsako leto Japonci pozorno spremljajo napredek cvetenja. Med prvimi lahko v pojavu uživajo običajno na začetku marca na Okinavi, s toplejšim vremenom pa se fronta cvetenja češenj oz. sakura zensen pomika proti severu, ko v aprilu običajno zacvetijo češnje v Tokiu, v maju pa na severnem otoku Hokaido.

Piknik pod cvetočim češnjevim drevesom sredi tokijskega parka Ueno. Foto: EPA
Piknik pod cvetočim češnjevim drevesom sredi tokijskega parka Ueno. Foto: EPA

Do točnih napovedi tudi z umetno inteligenco

Najbolj osnoven podatek, po katerem strokovnjaki določajo začetek cvetenja, so temperature, saj bodo češnje zacvetele hitreje, če spomladi zabeležijo hiter dvig temperatur. Vendar pa visoke temperature jeseni in pozimi ne napovedujejo hitrejšega začetka cvetenja, ampak poznejše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko je običajno začetek cvetenja napovedovala japonska meteorološka agencija, zadnjih nekaj let to počnejo predvsem številna zasebna podjetja, ki pa se zanašajo predvsem na informacije domačinov, nekatera pa uporabljajo tudi umetno inteligenco.

Med drugim se podjetje Weathernews zanaša na fotografije, ki jih redno pošilja okoli 10.000 Japoncev z vseh delov države. Projekt Sakura so zagnali leta 2004, prostovoljci pa si izberejo svojo češnjo in v bazo redno pošiljajo fotografije popkov. Strokovnjaki si pri napovedih pomagajo tudi z opazovanjem vremena ter različnimi algoritmi.

Foto: EPA
Foto: EPA

Letos sakura od sredine marca do začetka maja

Kot pojasnjujejo pri podjetju, lahko prav z opazovanjem popkov zelo natančno napovejo, kdaj bo češnja zacvetela. Ko konec popka postane rahlo rožnat, bo drevo začelo cveteti v roku enega tedna.

Za letos sicer okvirno napovedujejo, da bodo na Japonskem češnje cvetele približno od sredine marca pa do začetka maja. Termini se sicer razlikujejo glede na del države.

Pomladni spektakel pa ne privablja le številnih ljubiteljev cvetja, na Japonskem predstavlja tudi pomembno gospodarsko panogo. Trgovine, restavracije in kavarne se namreč v spomladanskih mesecih založijo z najrazličnejšimi izdelki, ki so povezani s češnjevimi cvetovi. Od belo-rožnatih embalaž do najrazličnejših kulinaričnih užitkov z okusom sakure pivo, čokolada, kava, čips ipd.

Foto: EPA
Foto: EPA

Hanami, obdobje razmisleka in sprememb

V tem času Japonci pod cvetočimi drevesi tudi radi razgrnejo odeje za piknik, se družijo, opazujejo cvetove in uživajo v spokojnosti narave. Več stoletij stara tradicija se v japonščini imenuje hanami in predstavlja radostni čas festivalov in slavljenja lepote češnjevih cvetov. Obdobje cvetenja češenj pa predstavlja tudi obdobje sprememb, saj se v tem času začneta novo poslovno in šolsko leto. Prvi dan šole na primer pogosto sovpada z začetkom cvetenja.

Kljub večtedenskemu nestrpnemu pričakovanju začetka sakure pa sledi le kratkotrajno veselje. Češnja namreč običajno odcveti v enem tednu, ko nato veter odnese v zrak bele in rožnate cvetove ter z njimi posuje zelenico pod drevesi.

Foto: EPA
Foto: EPA

Da češnje na nekem območju zacvetijo skoraj sočasno in le za kratek čas, predstavlja na Japonskem tudi pomemben simbol človeške smrtnosti ter kako kratko in dragoceno je lahko življenje. Češnjevi cvetovi pogosto krasijo najrazličnejše izdelke in umetnine, Japonci pa jih cenijo tudi kot simbole sreče, ljubezni in pomladi.

Za opazovanje cvetenja japonskih češenj pa Slovencem ni treba nujno odpotovati na 9.000 kilometrov oddaljeno Japonsko, saj ta vrsta češnje dobro uspeva tudi pri nas ter pogosto krasi številne domače in javne vrtove. Med drugim je Japonska leta 1999 Sloveniji podarila 300 japonskih češenj, skrb zanje pa je prevzel ljubljanski botanični vrt. Lani so pri nas češnje zacvetele na začetku aprila.