Certifikat NightArt v nočno življenje vpeljuje različne standarde kakovosti in zmanjšuje tveganja na zabavah, namenjen pa je klubom, nočnim barom, organizatorjem koncertov in dogodkov na prostem, je na današnji mednarodni konferenci pojasnila vodja projekta Lucija Golčer.

Od klubov, ki ga želijo imeti, certifikat zahteva, da je v klubu izobraženo osebje, da so vedno na voljo brezplačna voda ter kondomi in čepki za ušesa. Pogodba takšen klub tudi zavezuje, da skrbi za preventivo in informativno gradivo. Ozaveščati mora o tem, da je vožnja v vinjenem stanju nedopustna, vinjene pa spodbujati k uporabi javnega prevoza.

Združenje je dvakrat izvedlo pilotni projekt, in sicer v več lokalih v Ljubljani in v enem mariborskem. V vseh akcijah je bilo razdeljenih 550 kondomov, 300 čepkov za ušesa in okoli 1000 vizitk. Foto: Reuters
Združenje je dvakrat izvedlo pilotni projekt, in sicer v več lokalih v Ljubljani in v enem mariborskem. V vseh akcijah je bilo razdeljenih 550 kondomov, 300 čepkov za ušesa in okoli 1000 vizitk. Foto: Reuters

Takšne certifikate ima že veliko klubov po Evropi, nekatere od teh predstavljajo tudi udeleženci konference, v Sloveniji pa se znamka kakovosti šele uveljavlja. Eden od razlogov, da niso bolj razširjeni, bi bila po mnenju Golčerjeve lahko tudi cena, saj naj bi klube stal 200 evrov letno, kar je za nekatere očitno preveč.

Certifikatov še niso začeli deliti, je pa združenje dvakrat izvedlo pilotni projekt, in sicer v več lokalih v Ljubljani in v enem mariborskem. V vseh akcijah je bilo razdeljenih 550 kondomov, 300 čepkov za ušesa in okoli 1000 vizitk. Na dogodkih so bili prisotni terenski delavci DrogArta, ki so usmerjali obiskovalce, ti pa so akcijo po besedah Golčerjeve pozdravili.

Združenje DrogArt se ukvarja z zmanjševanjem posledic uporabe alkohola in drugih mamil. Med njihovimi glavnimi nalogami so informiranje in svetovanje, na voljo sta tudi psihoterapija in psihosocialna pomoč, osredotočajo pa se na terensko delo, sta v predstavitvi pojasnila Marko Verdenik in Nejc Birsa iz združenja.

Združenje je v letu 2017 opravilo tudi raziskavo na spletnem vzorcu 554 uporabnikov mamil v nočnem življenju in na vzorcu 102 uporabnikov sedmih programov za zmanjševanje škode v Sloveniji.

Raziskava je pokazala, da je največ anketirancev mamila uporabljalo nekajkrat na leto (22 odstotkov) in večkrat na mesec, vendar manj kot enkrat na teden (prav tako 22 odstotkov). Anketiranci so najpogosteje uporabili marihuano, MDMA, kokain in amfetamine.
Med uporabniki programov za zmanjševanje škode jih je največ odgovorilo, da mamila uporabljajo vsak dan. Največ med njimi jih je uporabilo metadon, pomirjevala, heroin in marihuano.