Vsako leto samo v Indiji umre okoli 400 ljudi in 100 slonov zaradi "nevarnih srečanj". Ta se zgodijo predvsem ponoči, ko ljudje slonov ne vidijo in se jim ne morejo umakniti. Poleg tega se zaradi naraščanja števila prebivalstva ljudje naseljujejo na območja, ki so do nedavnega kraljevali sloni, posledice pa so spori, ki vodijo k dodatnemu krčenju slonje populacije.

Da bi sobivanje ljudi in slonov na teh območjih vsaj malo olajšali, so se britanski raziskovalci lotili razvoja aplikacije, ki bo z infrardečo kamero zaznala, da so v bližini sloni, in ljudi na to opozorila.

A sam razvoj aplikacije ni bil preprost: raziskovalci so morali posneti na tisoče slonjih infrardečih podob, za kar so "izkoristili" slone v britanskem živalskem vrtu Whipsnade. Posneli so jih med dremežem, med hranjenjem, stoje in med hojo iz najrazličnejših zornih kotov.

Skupno so na koncu nabrali več kot 30.000 posnetkov infrardečih kamer (poimenovali so jih "slonji selfiji"), ki delujejo tako, da zaznavajo toploto, ki jo oddaja živo bitje, in jih združili v aplikacijo. Ta deluje tako, da s toplotno kamero analizira območje, zazna pojav živega bitja, nato pa ga dodatno analizira na podlagi omenjene zbirke podob. Uporabnik tako izve, ali je žival v bližini slon ali pa kaj drugega.

Za zdaj aplikacije še niso mogli preizkusiti v naravnem okolju, torej v slonjem naravnem življenjskem prostoru, saj za to nimajo sredstev, je za BBC potožil Alasdair Davies, vodja Londonskega zoološkega društva, ki je sodelovalo pri projektu. "Za zdaj lahko z gotovostjo rečemo le to, da ta tehnologija zazna slone na določeni razdalji. Da bi dejansko pomagali živalim v divjini in ljudem, ki živijo v njihovi bližini, bi morali projekt čim prej prenesti na teren," je poudaril in dodal, da je pandemija covida-19 precej oklestila njihov proračun.

Samo londonski živalski vrt in živalski vrt Whipsnade sta po njegovi oceni lani ostala brez 20 milijonov britanskih funtov prihodkov od vstopnic, saj sta bili obe ustanovi za obiskovalce zaprti velik del leta ali pa sta delovali v omejenem obsegu. Tovrstne ustanove namreč denar, ki ga dobivajo od vstopnic, prelivajo v financiranje svojih programov za ohranjanje ogroženih živalskih vrst.

Med njimi so tudi ti ogromni sesalci, ki tako v Afriki kot v Aziji počasi izginjajo. Dejavnikov za to je več, med njimi je še vedno tudi krivolov, a največji je krčenje njihovega življenjskega prostora zaradi širjenja ljudi, kmetijstva in industrije na prej neposeljena oz. neobdelana območja. Pomanjkanje hrane sili slone v selitve, zaradi česar občasno "vdirajo" na poseljena območja oz. na območja, kjer jih prej ni bilo, pri čemer velja poudariti, da sloni pojedo ogromno rastlinja, še več pa ga zaradi svoje teže pomendrajo, kar vodi v dodatne spore z ljudmi.