Ob letošnjem jubileju bodo jaslice zasijale z avdio-vizualnimi učinki ter kostumi gledališča Serpentes. Foto: Arhiv Postojnska jama
Ob letošnjem jubileju bodo jaslice zasijale z avdio-vizualnimi učinki ter kostumi gledališča Serpentes. Foto: Arhiv Postojnska jama
Letošnje jaslice je navdahnila snežna krogla. Foto: Arhiv Postojnska jama
Letošnje jaslice je navdahnila snežna krogla. Foto: Arhiv Postojnska jama

V predstavi bo sodelovalo 150 ljudi – poleg lokalnih igralcev bodo gostili tudi glasbenike, med katerimi bodo izstopali Nuša Derenda, ki bo zapela Ave Mario, Luka Sešek bo zapel Sveto noč, v Koncertni dvorani pa bo ob koncu predstave odmeval glas operne pevke Urške Kastelic. Najveličastnejšo glasbeno točko so postavili v snežno kroglo.

Jubilejne jaslice v Postojnski jami je namreč navdahnila znamenita snežna krogla. "Gre za element, ki ljudem prinaša čarobnost in veselje," razlaga predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj.

Za simboliko snežne krogle se skriva zgodba. V iztekajočem se letu namreč praznujejo 200 let turističnega obiskovanja Postojnske jame in se spominjajo prvih obiskovalcev. Med njimi je Postojnsko jamo največkrat obiskal avstrijski cesar Franc Jožef, velik ljubitelj in zbiralec snežnih krogel, obenem pa tudi tisti, ki je iznajditelja Erwina Perzya (l. 1908) odlikoval za "edinstveno iznajdbo".

Letošnja novost so unikatne mehanske jaslice, ki v miniaturi prikazujejo Postojnsko jamo in legendarni jamski vlakec. Delo Bernarda Boleta je v domači delavnici nastajalo več kot 10 let oz. 2.500 ur. Foto: Arhiv Postojnska jama
Letošnja novost so unikatne mehanske jaslice, ki v miniaturi prikazujejo Postojnsko jamo in legendarni jamski vlakec. Delo Bernarda Boleta je v domači delavnici nastajalo več kot 10 let oz. 2.500 ur. Foto: Arhiv Postojnska jama

Prve žive jaslice v Sloveniji
Žive jaslice v Postojnski jami so največji približek originalu, ki ga je pred skoraj 800 leti v votlini samotnega kraja Greccio postavil sv. Frančišek Asiški. Pred 30 leti se je tako ob pogledu na jamsko kuliso povsem spontano rodila ideja o živih jaslicah v Postojnski jami. Prve so bile skromne, v obliki statičnega gledališča in postavljene v Tartarusu, delu jame, ki danes ni vključen v redni ogled. Ideja je bila drzna, saj so bile to prve žive jaslice v Sloveniji, postavljene izven sakralnih objektov. Kljub tveganju je bila predstava izredno dobro sprejeta in povpraševanje je bilo iz leta v leto večje.

Po začetkih, ki so vključevali zgolj tri svetopisemske prizore, je božično doživetje postajalo iz leta v leto obsežnejše. Konec 90. let so dogajanje razpotegnili vzdolž turistične poti, dodali so prizore, leta 2005 pa so prvič vključili nastope priznanih glasbenikov – nastopila je pevka Elda Viler.