Opice bonobo (imenovane tudi pritlikavi šimpanz) so ob šimpanzih najbližji sorodniki človeka v naravi. Foto: EPA
Opice bonobo (imenovane tudi pritlikavi šimpanz) so ob šimpanzih najbližji sorodniki človeka v naravi. Foto: EPA

Študija, ki je potekala prek videoposnetkov, vodili pa so jo raziskovalci z univerze St Andrews na Škotskem, je pokazala, da so tudi naši predniki uporabljali enake kretnje in gibe, kar je bila začetna točka za razvoj človeškega jezika.

Glavna raziskovalka Kirsty Graham je dejala: "Vemo, da imajo vse velike opice, predvsem šimpanzi in bonobi, okoli 95 odstotkov enakih kretenj, ki jih uporabljajo za sporazumevanje med seboj. Zato smo predvidevali, da takšno obnašanje izvira iz našega zadnjega skupnega prednika. Po opravljeni študiji pa smo precej prepričani, da so različne mimike in gibe začeli uporabljati naši predniki, ta mimika pa se je nato nadgradila v jezik."

Ljudje razumemo poteze šimpanzov, ki sporočajo
Ljudje razumemo poteze šimpanzov, ki sporočajo "daj mi hrano", "všeč si mi", "splezaj na moj hrbet" in "umakni se". Foto: EPA

"Popraskaj me", "daj mi hrano"

Omenjena ekipa raziskovalcev je več let preučevala obnašanje šimpanzov, ki živijo v divjini. Že prej so tako ugotovili, da človeku podobne opice uporabljajo "leksikon" več kot 80 kretenj in obraznih mimik, s katerimi predajajo sporočila drugim članom svoje skupine. Če želijo komu sporočiti "popraskaj me", to pokažejo s premikanjem roke, kot bi se praskala. Udarec po glavi pomeni "daj mi hrano", trganje listov z zobmi pa je pri šimpanzih znak za spogledovanje in osvajanje, piše BBC.

Prostovoljci so si ogledali več videoposnetkov obnašanja šimpanzov in bonobov in skušali njihovo obnašanje prevesti v besede. Pri tem so bili mnogo uspešnejši, kot so predvidevali strokovnjaki, saj so pravilno prepoznali več kot polovico živalskih znakov. "Res smo bili presenečeni. Znake opic ljudje prepoznamo popolnoma instinktivno, v hipu, kar je neverjetno," je dejala znanstvenica Catherine Hobaiter.